Pravilno ločevanje odpadkov ne varuje le okolja, temveč zmanjšuje tudi stroške ravnanja z odpadki za celotno skupnost.
Mnogi Nemci odpadke odlagajo napačno, saj menijo, da vse, kar je videti kot plastika, sodi v rumeni zabojnik. Vendar to ne drži vedno. V Nemčiji vsako leto v rumene zabojnike in vreče odložijo okoli 2,5 milijona ton embalažnih odpadkov, vendar del teh odpadkov tja sploh ne sodi. Rumeni zabojnik je v številnih regijah v zadnjih letih nadomestil rumeno vrečo, saj je trpežnejši in bolj praktičen, pravila ločevanja odpadkov pa so ostala enaka.
V rumeni zabojnik ne sodijo stari leseni predmeti, razen lesene embalaže, elektronske naprave, steklenice in steklena embalaža, žarnice in fluorescenčne cevi, ostanki hrane, baterije in akumulatorji, tekstil, izolacijski stiropor, videokasete, zgoščenke ter cigaretni ogorki. Pogosta napaka je, da ljudje odvržejo predmet v rumeni zabojnik zgolj zato, ker je videti plastičen. Tako nepravilno odloženi odpadki otežujejo recikliranje in povečujejo stroške ravnanja z odpadki.
Za nekatere vrste odpadkov veljajo posebna pravila. Elektronske naprave, baterije in žarnice je pogosto mogoče vrniti v trgovine, kjer jih prodajajo, medtem ko je treba les, tekstil in večje predmete oddati v zbirne centre oziroma reciklažna dvorišča. V rumeni zabojnik sodi izključno embalažni odpadek, kot so plastične folije, embalažni stiropor, plastične posode (na primer lončki od jogurta ter embalaža zobne paste in detergentov), embalaža Tetra Pak, zaščitna zračna folija, pločevinke hrane za hišne ljubljenčke, konzerve in aluminijasta folija. Pomembno je vedeti, da predmeti iz plastike ali kovine, ki niso embalaža, ne sodijo samodejno v rumeni zabojnik.
Stiropor je poseben primer. Embalažni stiropor iz dostavnih škatel ter zaščitni stiropor, ki se uporablja za pakiranje elektronskih naprav, pohištva in podobnih izdelkov, lahko odvržemo v rumeni zabojnik. Izolacijski stiropor, ki se uporablja pri gradbenih delih oziroma za toplotno izolacijo hiš in stavb, pa tja ne sodi. Takšen stiropor je treba oddati v reciklažnem centru ali specializiranemu podjetju za ravnanje z odpadki.
Pravila ločevanja odpadkov niso povsod v Nemčiji enaka. V nekaterih mestih že uporabljajo tako imenovani Wertstofftonne, zabojnik za uporabne materiale, v katerega je mogoče odložiti širši nabor plastičnih in kovinskih predmetov. V takšne zabojnike je pogosto dovoljeno odlagati tudi lonce in ponve, plastične igrače, plastično posodo in pribor, prazno embalažo zdravil, kovinsko orodje, razpršila ter različne plastične gospodinjske predmete.
Tak sistem pa še ni uveden v vseh nemških občinah. Strokovnjaki svetujejo, da embalažo pred odlaganjem popolnoma izpraznite, vanjo ne odlagate ostankov hrane ali tekočin ter ločite različne materiale iste embalaže, na primer aluminijast pokrovček in papirnato etiketo z lončka za jogurt. Embalaže ni treba prati – dovolj je, da je prazna. Tako se prihrani voda in olajša postopek recikliranja. Nepravilno napolnjenih rumenih zabojnikov komunalne službe lahko sploh ne izpraznijo, v nekaterih primerih pa lahko občanom zaradi napačnega ločevanja odpadkov grozi tudi denarna kazen. Pravilno ločevanje odpadkov ne varuje le okolja, temveč zmanjšuje tudi stroške ravnanja z odpadki za celotno skupnost.