"Stara sem 40 let in pred menoj je prvi porod. Z možem se otroka zelo veseliva, a bolj ko se porod približuje, bolj se me loteva nerazumen strah pred porodom. Nisem pomehkužena ženska, tudi prag za bolečino imam precej visok, zato so napadi tesnobe in nelagodja, ki me zbujajo ponoči, da bo šlo na porodu kaj narobe, povsem nepričakovani. Svoje strahove sem zaupala svoji mami, ki mi je nekoč pripovedovala, da so ženske po njeni liniji že umirale, ko so rojevale. Seveda me je potolažila, da je bilo to daleč nazaj, da bo pri meni vse v redu, in sem se za nekaj časa pomirila. Potem sem se spomnila na sestrično, ki je pri rojstvu druge hčerke skoraj umrla, in spet se bojim." - Ana
Sprosti se!
Glede na to, da so se ti prikradle zoprne misli in glede na to, da ti tvoja bližnja okolica nikakor ne pomaga, da bi te pri tem pomirila in sprostila, si boš morala poiskati zunanjo pomoč. Zaupaj se prijateljicam, če pa so vse paničarke, pa boš morala poiskati tretjo osebo. Strahove moraš nujno predelati in se pomiriti, drugače boš ves čas v začaranem krogu. Razno govoričenje in paničarjenje pa je res povsem odveč. Naj te ne bo sram o tem spregovoriti s kakšnim strokovnjakom, če ne drugače pa si pri rednem pregledu zaupaj svoji ginekologinji. Tudi ona te bo znala pomiriti. Nasmej se, ukvarjaj se s kakšnim hobijem in uživaj v nosečnosti!
Helena, 40 let
Strah je razumljiv
Vašo zgodbo sem poskušal umestiti v kontekst pričevanj, ki sem jih skozi leta prejel od različnih prijateljic, ki so postale mamice. Najprej vam lahko potrdim, da vaš strah še zdaleč ni nerazumen – osebno ne poznam ženske, ki je pred prvim porodom ne bi preganjal strah. Vendarle se spuščate v izkušnjo, za katero še nimate referenčnega primera. Menim pa, da je najslabše, kar lahko naredite, da se osredotočate na črne scenarije in ekstremne primere iz preteklosti. Raje kot v pripovedke svoje mame zaupajte v medicino, ki je prav na tem področju v Sloveniji v svetovnem vrhu. S skrbmi in nervozo ne boste dosegli ničesar – zaupajte svoje strahove in skrbi zdravnikom, ki vas bodo z veseljem pomirili z dodatno pozornostjo in pregledi, sami pa se raje osredotočite na vesele trenutke, ki vas čakajo v sklopu čisto nove družinice.
Tim, 39 let
Meditirajte
Zdi se mi, da je ni ženske, ki je ne bi bilo strah poroda. Veliko k temu seveda pripomorejo tudi razne neprijetne porodne zgodbe. Predlagam vam, da jih v celoti preslišite. Če je pred vami prvi porod, je še toliko pomembnejše, da svoje negativne misli in strahove preusmerite drugam. V mislih si oblikujte podobo sebe z otrokom. To je kot neke vrste meditacija in takrat vas bodo preplavila pozitivna čustva in strah se bo malce zmanjšal. Meni je na primer prvič zelo pomagalo, da je pri porodu sodelovala babica, ki sem jo poznala in ji zaupala. Želim vam enostaven porod.
Manca, 39 let
Pogovori se
Draga Ana, strah napade, ne glede na leta. Ene je strah bolj, druge manj, ne verjamem pa, da je katera povsem sproščena, ko se pripravlja na porod. O svojem strahu se je najbolje pogovoriti z ginekologom in ga povprašati, kako bi lahko strah omilila. Mogoče s pomočjo kakšnega terapevta? Predvsem pa ne poslušaj raznih zgodbic, ki ti pri premagovanju strahu nikakor ne bodo pomagale. Bodi pozitivna, veseli se skupaj s soprogom in uživaj v nosečnosti ter pozneje materinstvu.
Sandra, 34 let
