Beljakovine so pomembne – a mnogi jih zaužijejo več, kot jih potrebujejo
Uživanje dovoljšnje količine beljakovin je pomembno. Pomagajo pri tvorbi mišičnega tkiva, encimov in hormonov ter imajo vlogo pri delovanju imunskega sistema. Lahko pa služijo tudi kot vir energije.
Avstralske smernice za zdravo prehranjevanje, ki jih pripravljajo strokovnjaki in jih podpira vlada, priporočajo, da od 15–25 % dnevnih energijskih potreb pridobimo iz beljakovin.
Priporočen dnevni vnos beljakovin za odrasle je tako:
- 0,84 g na kilogram telesne mase za moške
- in 0,75 g na kilogram telesne mase za ženske.
To pomeni približno 76 g na dan za moškega s 90 kg ali 53 g na dan za žensko s 70 kg. (Za otroke in osebe, starejše od 70 let, je priporočilo nekoliko višje.)
Mnogim dovolj ni dovolj
Večina odraslih Avstralcev že zdaj zaužije dovolj beljakovin, kljub temu mnogi še vedno namenoma dodajajo še več beljakovin v svojo prehrano.
Za tiste, ki želijo povečati mišično maso z vadbo za moč, kot je dvigovanje uteži, lahko vnos do 1,6 g na kilogram telesne mase na dan (to je 144 g pri osebi s 90 kg) pomaga pri povečanju mišične moči in mase. A raziskave kažejo, da uživanje še več beljakovin ne prinese dodatnih koristi za mišice.
Večini ljudi vnos beljakovin nad priporočeno raven ne prinaša nobenih koristi. Nasprotno. Pravzaprav lahko preveč beljakovin povzroča težave.
Presežek beljakovin se namreč ne izloči preprosto z urinom ali blatom. Ostane v telesu in ima različne učinke.
Ker so beljakovine vir energije, uživanje večjih količin pomeni tudi večji energijski vnos.
Ko zaužijemo več energije, kot jo potrebujemo, telo presežek pretvori v maščobno tkivo za shranjevanje.
Nevarno za ledvične bolnike
Obstajajo tudi zdravstvena stanja, pri katerih je treba paziti na vnos beljakovin. Ljudje s kronično ledvično boleznijo morajo strogo spremljati vnos, pod nadzorom dietetika, da preprečijo dodatno škodo na ledvicah.
Obstaja tudi stanje, imenovano zastrupitev z beljakovinami – ko zaužijemo preveč beljakovin brez zadostnega vnosa maščob, ogljikovih hidratov in drugih hranil.
Poznamo ga tudi pod imenom 'zajčja stradanja', izraz, povezan z raziskovalcem Vilhjalmurjem Stefanssonom iz začetka 20. stoletja, ki je opisal, kako so ljudje, ki so se prehranjevali skoraj izključno z zajci (ki so zelo pusti), hitro hudo zboleli.
Od kod prihajajo beljakovine, je pomembno
Beljakovine lahko dobimo iz rastlinskih virov (stročnice, leča, polnozrnata žita) ali živalskih virov (jajca, mlečni izdelki, meso, ribe).
Pretirano uživanje živalskih virov nasproti rastlinskim je povezano z nekaterimi zdravstvenimi tveganji, zato na splošno je veliko bolj pomembno, od kod prihajajo beljakovine in da ohranjamo ravnotežje med rastlinskimi in živalskimi viri, kot pa to, da jih skušamo zaužiti čim več.
Beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati delujejo skupaj, da ohranjajo telo zdravo in omogočajo nemoteno delovanje.
Za zdravje potrebujemo vse te makrohranilne snovi, skupaj z vitamini in minerali, v pravilnem razmerju, še pišejo na Science Alert.
- Preberite si tudi: Pari imajo pogosto iste psihiatrične motnje in raziskovalce zdaj zanima razlog za to