Strokovnjaki: Pametno pri uporabi prehranskih dopolnil!

Današnji ritem življenja od nas zahteva dobro počutje in učinkovitost. Zato je pomembno, da vemo, kako pravilno in varno uporabljati zdravila ter vse bolj 'priljubljene' zeliščne izdelke in prehranska dopolnila. Slovenski trg so v zadnjih letih preplavili izdelki za samozdravljenje, iz leta v leto jih je več, opaža Miroslava Abazović, direktorica Dolenjskih lekarn. »Med temi izdelki so zlasti izdelki za krepitev imunskega sistema. Potrošniki, bolniki vse pogosteje posegajo po njih, večinoma gre za zeliščne izdelke in prehranska dopolnila.« Na voljo imamo mnogo informacij o tem, kako krepiti in okrepiti imunski sistem, a se pogosto ne zavedamo dejstva, da pri nekaterih boleznih prej omenjenih izdelkov ne smemo uporabljati. »Tudi pretirana uporaba je lahko nevarna.« Dostop do informacij danes ni problem, a lekarniški delavci so tisti, ki jih je najbolje povprašati po določenem izdelku, njegovih učinkih in varni uporabi.

Ne nasedajte čudežnim obljubam

»Ljudi poskušamo s svetovanjem opolnomočiti,« pravi Abazovićeva. Če želimo pametno in odgovorno odločati o svojem zdravju, nujno potrebujemo zdravstvenega strokovnjaka, saj smo (vsaj večina med nami) na tem področju laiki. »Ljudje nam zaupajo,« potrdi direktorica. Raziskava, ki so jo izvedli, je pokazala, da polovica vprašanih izbere izdelek za krepitev odpornosti, ki mu ga svetuje farmacevt. A raziskava je zajela le tiste, ki obiskujejo lekarne. Kaj pa vsi tisti, ki zdravila in prehranska dopolnila kupujejo po spletu? »Skrbi nas, ker potrošniki radi verjamejo trditvam, ki jih želijo slišati.« Po navadi so to na pol čudežne obljube, a potrošniki padamo nanje. Zato moramo biti previdni, ko se odločamo o preventivi, samozdravljenju in svojem zdravju.

Ameriški slamnik – primeren ali ne?

Za optimalno delovanje imunskega sistema moramo poskrbeti, že preden zbolimo. Kako? Predvsem z zdravim življenjskim slogom, ki vključuje uravnoteženo prehrano in redno gibanje ter spanje. »40 odstotkov anketiranih meni, da je glavni razlog za padec odpornosti stres, 12 odstotkov pa jih je navedlo skupek različnih dejavnikov,« rezultate nacionalne raziskave o navadah Slovencev pri krepitvi imunskega sistema povzema Ana Banović iz Goriške lekarne. Med omenjene različne dejavnike spadajo pomanjkanje spanja, neredna prehrana, pomanjkanje fizične aktivnosti. »Farmacevti želimo zagotoviti ustrezno svetovanje, ponuditi želimo kakovosten in primeren izdelek, zato smo tudi želeli spoznati navade prebivalcev.« In kakšne so naše navade? Najraje posegamo po prehranskih dopolnilih z vitamini, minerali in aminokislinami, na drugem mestu so prehranska dopolnila z ameriškim slamnikom, sledijo prehranska dopolnila z betaglukani. Zanimivo je, da zelo slabo poznamo homeopatska zdravila. »Želimo poudariti, da ni dobro poznati le koristnih informacij o izdelkih za krepitev imunske odpornosti, temveč da je še pomembnejše poznati opozorila.« Zavedati se je treba, da imajo izdelki z ameriškim slamnikom in betaglukani imunomodulatorno delovanje, kar pomeni, da niso primerni za bolnike, ki jemljejo biološka zdravila, zdravila za zaviranje imunske odzivnosti ali kortikosteroide. »Prva tako niso primerni pri progresivnih sistemskih boleznih, avtoimunskih boleznih, kot so multipla skleroza, luskavica, lupus, ter med zdravljenjem raka, v nosečnosti ter pri majhnih otrocih in starostnikih.

Alternativna medicina – da ali ne?

»Kratkovidni bi bili, če bi rekli, da te metode ne delujejo,« priznava Borut Štrukej, profesor na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. »Vendar moramo paziti, da z njimi ne škodimo. Ko govorim o komplementarni medicini, imam v mislih bioenergijo, homeopatijo, tradicionalno kitajsko medicino, reiki, trenutno je izjemno priljubljena japonska metoda kampo.« Pa kiropraktika, bioresonanca in še kaj. »Pri kitajski tradicionalni medicini smo nekajkrat naleteli na škodljivost preparatov. Primer so preparati, ki vsebujejo efedrin, v naših lekarnah niso več naprodaj.« Še en primer so izdelki za krepitev imunskega sistema, ki vsebujejo aristolohijsko kislino – ta je rakotvorna! »Največji problem je redno jemanje takšnih pripravkov, ker lahko pride do zastrupitve.«

»Živimo v preveč čistem okolju«

Še na nekaj opozarja prof. dr. Štrukelj, in sicer, da živimo v preveč čistem okolju. Imunski sistem se vsako minuto aktivira z antigeni, ki jih vnesemo v telo prek vdihanega zraka ali hrane. »Zaradi čistega okolja – to pomeni, da imamo doma pospravljeno, da je miza vedno čista – v telo vnesemo premalo antigenov, ki skrbijo za aktivacijo imunskega sistema. Po domače povedano: to so glivice ali bakterije.« In kaj so betaglukani v prehranskih dopolnilih drugega kot izvleček iz sten gliv? Betaglukani so točno to. Če torej čistemu okolju prištejemo stres, premalo gibanja in neredno (morda celo nezdravo) prehrano, imamo posledico: zmanjšano delovanje imunskega sistema.

Kupovanje po spletu

»V lekarnah ponujamo preverjene in varne izdelke,« zagotavlja Abazovićeva, ki odsvetuje nakup prehranskih dopolnil in izdelkov za samozdravljenje prek spleta. »Dnevno opozarjamo na nevarnost spletnega nakupovanja.« Tam potrošniki ne dobimo vseh informacij, prav tako morda nekaterih izrazov ne poznamo, zato ne vemo, kako določene sestavine zares učinkujejo. Smo pa očitno za zdravila brez recepta in prehranska dopolnila pripravljeni globoko seči v žep. Ti izdelki niso poceni, vse bolj smo usmerjeni k preventivi. V ZDA približno 75 odstotkov ljudi redno posega po prehranskih dopolnilih in OTC-zdravilih (brez recepta). V Evropi precej manj, okoli 45 odstotkov. Povečuje se predvsem prodaja prehranskih dopolnil za otroke, ki jih v skrbi za svoje malčke kupujejo mlade mamice. »Če ima otrok raznovrstno prehrano, prehranskih dopolnil ne potrebuje«, opozarja Štrukelj. »V Sloveniji naj bi potrošniki za tovrstne izdelke porabili 12 evrov na mesec.« Natančne številke nimamo, ker ne kupujemo le v lekarnah, temveč v veliki meri in vse bolj ravno prek spleta. 

Besedilo: Maja Sodja // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del