Po njihovih ugotovitvah je splošna smrtnost precej višja med tistimi, ki se nočejo odpovedati maslu na kruhu.
Raziskava znanstvenikov s Harvarda daje slabo oceno zdravstvenim učinkom živalskih maščob, medtem ko hvali rastlinska olja. Znanost je namreč ugotovila, da »staro dobro maslo«, o katerem so gospodinje pred desetletji govorile z navdušenjem, morda vendarle ni tako dobro za zdravje.
Vsaj če verjamemo znanstvenikom s Harvardske univerze, ki v reviji JAMA Internal Medicine navajajo, da so zdravstvena tveganja dolgotrajnega uživanja masla bistveno večja v primerjavi z rastlinskimi maščobami in olji. Po njihovih ugotovitvah je splošna smrtnost precej višja med tistimi, ki se nočejo odpovedati maslu na kruhu. Prav tako so ti posamezniki bolj izpostavljeni tveganju za bolezni srca in ožilja ter raka.
Raziskovalna skupina pod vodstvom Daniela Wanga, v kateri sta sodelovala tudi ugledna epidemiologa Walter Willett in Meir J. Stampfer, je analizirala podatke več kot 220.000 ljudi. Anketiranci so vsaka štiri leta poročali o svojih prehranjevalnih navadah. Po opazovanju, ki je trajalo tudi do 33 let, se je izkazalo, da je bila smrtnost med tistimi, ki so uživali največ masla, za 15 % višja kot med tistimi z najmanjšo porabo. Po drugi strani pa je bila najvišja poraba rastlinskih maščob in olj povezana s 16 % nižjo smrtnostjo v primerjavi s tistimi, ki so jih uživali najmanj.
"Ljudje bi morda morali razmisliti o tej enostavni spremembi v prehrani in maslo nadomestiti z oljčnim ali sojinim oljem," je povedal Wang v izjavi za javnost svoje univerze. To bi lahko prineslo pomembne in dolgoročne koristi za zdravje. Vendar pa so raziskovalci opozorili tudi, da niso vsa rastlinska olja enako koristna. Oljčno, repično in sojino olje so se izkazala kot ugodna, medtem ko koruzno in laneno olje nista imela bistvenega pozitivnega učinka na zdravstvena tveganja.
Ne gre zgolj za maščobe
Rastlinska olja vsebujejo več nenasičenih maščobnih kislin, ki so koristne za srce in ožilje ter lahko delujejo protivnetno. Nasprotno pa živalske maščobe večinoma vsebujejo nasičene maščobne kisline, katerih dolgotrajno uživanje je povezano s srčno-žilnimi boleznimi in drugimi zdravstvenimi težavami. Zato večina prehranskih smernic priporoča uporabo rastlinskih olj, medtem ko svetujejo zmerno uporabo živalskih maščob.
V spremljajočem komentarju prehranski strokovnjaki poudarjajo, da učinek masla in rastlinskih olj na zdravje ni odvisen zgolj od ene sestavine, temveč od celotne prehrane in življenjskega sloga.
Čeprav študija prihaja s Harvarda in vključuje velik vzorec udeležencev, ostaja veliko negotovosti. Prehranske raziskave namreč pogosto vsebujejo visoko stopnjo napak, kar dodatno otežuje dejstvo, da temeljijo na lastnih poročilih udeležencev – tako kot v tem primeru. Bolj realno bi bilo, če bi v analizo vključili udeležence, ki uporabljajo tako maslo kot rastlinska olja, kot to počne večina ljudi. Ne gre le za to, kaj namažeš na kruh, ampak tudi katero maščobo uporabljaš za peko, cvrtje in kuhanje.
Kritike neodvisnih strokovnjakov
Tudi neodvisni strokovnjaki so kritični. Prehranska znanstvenica Sarah Berry s King’s Collegea v Londonu poudarja, da študija daje še en dokaz o koristnosti rastlinskih olj in da »je maslo, četudi okusno, treba uživati le občasno«. Vsekakor pa lahko raziskava služi kot odgovor na številne objave na družbenih omrežjih, ki brez dokazov poveličujejo maslo in kritizirajo rastlinska olja.
"Na družbenih omrežjih kroži veliko neutemeljenih trditev o domnevno škodljivih učinkih rastlinskih maščob," pravi strokovnjak za prehrano Tom Sanders s King’s Collegea.
Poleg tega se v študiji ni dovolj upoštevalo ekonomskega in izobrazbenega ozadja udeležencev. Tisti, ki uživajo več rastlinskih proizvodov, imajo pogosto tudi višje dohodke in boljšo izobrazbo. Za pričakovano življenjsko dobo in tveganje za bolezni so razlike v izobrazbi in prihodkih pogosto pomembnejše kot izbira maščobe v kuhinji.
George Davey Smith z Univerze v Bristolu je še ostrejši: »Tako velikih razlik v zdravstvenih tveganjih ni mogoče zanesljivo ugotoviti s statističnimi metodami, ki so jih uporabili avtorji – to je splošno znano,« pravi priznani epidemiolog. Zanj ostaja najzanimivejše vprašanje: »Zakaj domnevno ugledne znanstvene revije objavljajo takšne članke?«
- Preberite si tudi: Ali je več vadbe vedno bolje? Finska študija dvojčkov izpodbija mite o dolgoživosti