V svojem življenju sem se srečala z različnimi definicijami prijateljstva. Nekatere sem spoznala sama, druge so mi jih predstavili drugi.
Z nekaterimi sem se strinjala, z drugimi pač ne. S tem ne pravim, da so bila nekatera pojmovanja prijateljstva napačna – kdo pa sem jaz, da bi si lastila ugled za poznavanje resničnosti nečesa tako subjektivnega? Vsak ima svoj pogled na prijateljstvo. Vendar pa nekatere definicije ne držijo zame.
Sama se velikokrat pošalim, da imamo prijatelje v življenju zato, da lahko do onemoglosti izkoriščamo drug drugega. Kar je po eni strani tudi res. Le kateri drugi razlog bi bil namreč dovolj dober za izkoriščanje ljudi?
V resnici menim, da so prijatelji tisti ljudje, ki jim lahko popolnoma zaupaš. To ne pomeni, da jim moraš vedno povedati resnico (ali da ti jo morajo oni). Ne, prijatelji so tisti, ki ti bodo vedno stali ob strani. Seveda ni nujno, da so ti prijatelji vsi enaki ali da se gibljejo v isti družbi. Sama imam vsaj tri najboljše prijateljice, ki se med seboj sicer poznajo, a se ne družijo. Tri najboljše in še nekaj tistih, ki so mi zelo zelo blizu. Kar mi je pri omenjeni trojici najbolj všeč, je to, da so si tako različne, a po drugi strani tudi zelo podobne.
Včasih me bodo pri kateri stvari obsojale, vendar pa vem, da mi bodo vedno stale ob strani. To je tisto, kar je zame bistvo prijateljstva. Ne skupni interesi, cilji, morala, družba, ekonomski razred ali druge (meni) nepomembne stvari, temveč to, da kljub medsebojnim razlikam, sprejmeš drug drugega in si zaupaš. Smešno, skoraj kot pri ljubezni.
