Čeprav so trenutno zelo priljubljeni na družbenih omrežjih in v wellness krogih, mandlji niso noben nov trend.
Nekoč so jih mnogi dojemali kot dolgočasno zdravo živilo, danes pa imajo mandlji status prave superhrane. Poleg tega, da so praktični in vsestranski, jih nove znanstvene raziskave povezujejo z boljšim zdravjem črevesja, ožilja in kože, pa tudi z manjšim tveganjem za nevrološke bolezni, kot je demenca. Čeprav so trenutno zelo priljubljeni na družbenih omrežjih in v wellness krogih, mandlji niso noben nov trend.
Nedavna analiza podatkov več kot 160.000 odraslih oseb v Združenem kraljestvu in ZDA je pokazala zanimiv vzorec: ljudje, ki so vsak dan uživali mandlje, so redkeje poročali o boleznih, kot so demenca, Parkinsonova bolezen, možganska kap in epilepsija.
Arheološke najdbe kažejo, da so jih gojili že okoli leta 3000 pr. n. št. na Bližnjem vzhodu in v Srednji Aziji, kjer so jih cenili zaradi dolge obstojnosti in visoke energijske vrednosti. Čeprav jih vsakodnevno imenujemo oreščki, so mandlji v resnici semena ploda mandljevega drevesa. Ko odstranimo zunanjo ovojnico in trdo lupino, lahko užitni del jemo celega, praženega, zmletega v mandljevo maslo ali predelanega v mandljevo mleko in moko.
Prav zaradi te raznolikosti so mandlji postali stalnica v sodobni prehrani. Kljub slovesu »kaloričnega« živila nutricionisti poudarjajo, da je ta predstava deloma napačna. Ko mandlje uživamo cele, se približno 30 odstotkov kalorij dejansko ne absorbira, temveč služi kot hrana koristnim črevesnim bakterijam. To pomeni, da mandlji ne vplivajo na telo enako kot druge energijsko bogate prigrizke. Mandlji so bogati z vlakninami, vitaminom E, zdravimi maščobami in polifenoli – snovmi, ki pozitivno vplivajo na ožilje. Zdravje krvnih žil pa je neposredno povezano z manjšim tveganjem za kognitivni upad in demenco. Zato mandlji niso le modna izbira, temveč živilo, ki ima lahko dolgoročne koristi za telo in možgane.
Preberite še: Testirali sokove: Ta pri nas zelo popularen sok vsebuje sporne pesticide