Statistika izpred nekaj let razkriva način, kako smo slovenska gospodinjstva največ privarčevala, in morda prav tu najdeš idejo za trenutno situacijo.
Zdi se, da se pogovor med prijatelji ali družinskimi članki zadnje čase začne ali konča s podražitvijo, ki smo jih v zadnjih tednih priča na vseh področjih; energenti, prehrana, storitve, ...
Pokukali smo v preteklost in pregledali načine, s katerimi smo se Slovenci v prejšnji veliki krizi spopadali s finančnimi spremembami in našli nekaj načinov, ki ti morda pridejo prav.
TAKO je največji del Slovencev privarčevalo ...
Ob prebiranju analiz potrošnje med kriznimi leti 2009 in 2012 nas je najbolj presenetil podatek, da je v omenjenem obdobju (znotraj tega obdobja pa med majem in septembrom) kar 60% Slovencev pridelovalo svojo zelenjavo.
Kar tretjina med njimi jih je to počela zato, ker so s tem želeli privarčevati pri nakupu svežega sadja in zelenjave, preostali pa so to počeli zaradi boljše kakovosti živil.
V prej omenjenem obdobju je zrasel tudi odstotek tistih, ki so sadje in zelenjavo brezplačno prejemali od prijateljev, sosedov ali sorodnikov, saj je v omenjenih letih brezplačne vrtnine prejelo kar sedem odstotkov več ljudi kot v letih pred tem.
Kako se lotiti svojega vrta?
Če tudi sama kupuješ domače sadje in zelenjavo potem veš, da so cene domačih izdelkov poskočile v nebo. In če se tudi sama spogleduješ z mislijo, da bi kaj svojega pridelala doma, si spodaj preberi nekaj dobrih napotkov, kako si lahko svoj vrtiček ustvariš tudi, če živiš v bloku.
Čas je, da vsebina tvojih cvetličnih korit končno prekosi sosedovo. In ne, ne potrebuješ spletnega tečaja.
1. Izberi hvaležno cvetje
Če je tole tvoj pilotski poskusi, si delo olajšaj z izbiro nezahtevnega cvetja. Mednje spadajo klasične pelargonije, za severne balkone se odlično obnesejo fuksije in begonije, sončne in polsončne lege pa bodo odlično ustrezale petunijam.
2. Izberi ustrezno korito
Ne, odgovor ni tisto, ki je najlepše, ampak tisto, ki je največje. Pri izbiri loncev za svoj urbani vrtiček izberi največjega, kolikor je mogoče. V manjših koritih se bo zemlja veliko hitreje izsušila, kar lahko pomeni le eno ... Tistih pet dni, ko boš (ponovno) pozabila zaliti svoje rastline, zna biti usodnih.
3. Ne posadi le cvetja, ampak tudi zelenjavo
Poleg cvetja si na balkon lahko posadiš še krompir, blitvo, zeleno solato, češnjev paradižnik, papriko, jajčevce, drobnjak, redkev, korenje, kumare, rdečo peso in seveda zelišča.
4. Lokacija je pomembna
Ko izbiraš lokacijo za svoje nove rastline, naj te nikar ne premami estetika. Če želiš, da te tvoj urbani vrtiček prijetno razveseljuje tudi poleti, imej v mislih, da večina rastlin potrebuje sončno svetlobo vsaj šest ur dnevno. Pri cvetju velja pravilo, da osojna lega pomeni manj cvetov, počasnejšo rast in daljše peclje. Če boš na balkon posadila zelenjavo, pa ne pozabi, da lahko malce manj sončnih žarkov privoščiš solati in začimbam, paradižnik, paprika in fižol pa brez njih preprosto ne morejo.
5. Izberi dobro zemljo
Če želiš na svojem balkonu gojiti tudi zelenjavo, potem izberi univerzalno zemljo. Ta naj bo vedno dovolj vlažna in razrahljana. Aja, pa dognojevanje je ob-ve-zno!
Plonk listek profesionalk
Vir: Dnevnik.si, revija Cosmopolitan Slovenija Marec 2022
Fotografije: Profimedia
Preberite več na Cosmopolitan.si
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
