Tanja Cegnar zelo odkrito: "Vreme je hvaležna tema za ljubitelje teorij zarot"

Svojo poklicno kariero pa je začela kot napovedovalka vremena na televiziji. Danes je zaposlena na Agenciji RS za okolje, je pa  tudi članica mnogih mednarodnih strokovnih združenj meteorologov, avtorica neštetih prispevkov in predavanj na temo vremena, podnebja in s tem povezanega spreminjanja in še bi lahko naštevali. Zastavili smo ji nekaj vprašanj na temo vremena, ki je zadnje čase res ekstremno. 

Večina jih pravi, da je bilo vreme nekoč povsem drugačno, da ni bilo takšnih vročin, da o nevihtah ne govorimo. Je temu res tako?

Naši podatki za zadnjih sedemdeset let kažejo na dvig povprečne temperature v vseh letnih časih, najbolj pa poleti. Poletja so od sedemdesetih let minulega stoletja do zdaj v povprečju segrela za 3 st. C. Ker je povprečna temperatura višja, so tudi vročinski valovi postali pogostejši, intenzivnejši in tudi trajajo dlje kot so nekoč.

V toplejšem ozračju je več energije in toplejše ozračje lahko sprejme več vlage – torej je zaradi globalnega segrevanja ozračja večje tveganje za nastanek neviht. Tudi če primerjamo število dni s snežno odejo in njeno debelino po nižinah, ugotovimo, da je snega po nižinah manj, še posebej je to opazno v pomladnih mesecih. Trend zmanjševanja kaže tudi število mrzlih dni v hladnem delu leta.  Podatki brez sence dvoma potrjujejo, da se podnebje spreminja in se je v času moje generacije že opazno spremenilo.

Preberite še: Kako kava vpliva na telo v peklenski vročini? Presenečeni boste ...

Nekateri meteorologi napovedujejo, da bo iz leta v leto huje. Se tudi vam zdi tako?

Ozračje se bo še naprej segrevalo, kar sicer ne pomeni, da bo vsako naslednje leto rekordno toplo, a trend segrevanja bo nedvomno prisoten. Kako velik bo svetovni porast temperature je odvisno od tega, kako uspešni bomo v svetovnem merilu pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov. Za zdaj nam ne kaže dobro kljub obljubam svetovnih politikov in zavez v Pariškem sporazumu.

V skupnem svetovnem seštevku se izpusti toplogrednih plinov ne zmanjšujejo. Povprečna svetovna temperatura je že za 1,2 st. C višja od povprečja v predindustrijskem obdobju. To so podatki, žal pa nam tudi podnebne projekcije ne obetajo nič dobrega. V vsakem primeru, tudi če bi takoj prenehali z vsemi izpusti toplogrednih plinov, se bo ozračje še kar nekaj časa segrevalo.

Poleg tega projekcije kažejo tudi na spremembe v padavinskem režimu, pri povprečni letni količini padavin ne podajajo pomembnejših razlik, predvidoma pa bodo razlike velike v posameznih sezonah. Tako naj bi naša poletja postala bolj sušna, zime pa bolj mokre.

Tudi padavine v poletnih mesecih naj bi v večji meri padle v obliki nalivov. Sušna poletja pomenijo večjo ogroženost s požari v naravnem okolju in tudi intenzivnejšimi vročinskimi valovi, saj se v suhem okolju več energije pretvori v občuteno toploto in je manjša možnost za pretvorbo v latentno energijo. To pa naredi vročinske valove še bolj intenzivne. Pomembno je tudi pričakovano zmanjšanje v debelini in pogostosti snežne odeje po nižinah.

Morda vas zanima: Žena Petra Polesa ponovno šokirala z razkritjem: to se dogaja ob Jadranskem morju

Kdo so največji krivci za klimatske razmere? Ali je pač vse skupaj naraven pojav?

Podnebni sistem ima svojo naravno spremenljivost, v zadnjih desetletjih pa tudi ljudje z rabo fosilnih goriv pomembno vplivamo na naraščanje vsebnosti toplogrednih plinov v ozračju in s tem na količino energije, ki se kopiči v ozračju in oceanih.  

Toplogredni plini v ozračju so vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikovi oksidi, ozon in nekateri industrijski plini, ki jih obravnava Montrealski protokol. Brez prisotnosti toplogrednih plinov v ozračju bi bila povprečna svetovna temperatura okoli -18 st. C, torej globoko pod lediščem in življenja v primerljivi obliki, kot ga imamo danes, na Zemlji ne bi bilo. Največji je prispevek vodne pare, takoj za njim pa ogljikovega dioksida.

Vsebnost ogljikovega dioksida, metana in dušikovih oksidov v ozračju v zadnjih desetletjih stalno narašča, kar prispeva k segrevanju spodnjih plasti zemeljskega ozračja. V ozračju, ki je toplejše in torej vsebuje več energije, lahko nastajajo intenzivnejši vremenski pojavi, prav tako pa toplejše ozračje lahko sprejme več vodne pare, kar vpliva na vremenske vzorce, saj sta podnebje in vodni krog neločljivo povezana.

Če govorimo o segrevanju ozračja in posledično spreminjanju podnebja, vedno poudarjamo potrebo po omejevanju izpustov toplogrednih plinov in tudi nujnost prilagajanja na spremenjeno podnebje. Potrebno je oboje hkrati. Človek se je od nekdaj moral prilagajati podnebju, v času razmeroma hitrega spreminjanja podnebja pa je postalo prilagajanje še toliko bolj pomembno.

Tudi če bi danes prenehali z vsemi izpusti toplogrednih plinov povsod po svetu, bi se zemeljsko površje še dolgo časa segrevalo. Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov je nujno potrebno, a prav tako nujno je tudi prilagajanje, saj bomo brez prilagoditvenih ukrepov utrpeli preveč škode izgubili preveč sredstev.

Zakaj se je tudi na področju vremena pojavilo toliko teorij zarote?

Že pred leti je generalni sekretar Svetovne meteorološke organizacije v šali rekel, da je na svetu 7 milijard »strokovnjakov za vreme«. Danes bi lahko rekle osem milijard. S tem je hotel ponazoriti dejstvo, da se vreme bolj ali manj tiče nas vseh, saj je naš vsakodnevni spremljevalec. Včasih nam polepša dan, včasih prekriža načrte, včasih prinese kakšen glavobol ali bolečino v sklepih, je pa tudi zelo priročna tema za navezavo pogovora.

Občasno vreme pokaže tudi svojo temno stran, ko ogroža nas in naše imetje. Vreme je torej hvaležna tema tudi za ljubitelje teorij zarot. Omenim naj še, da včasih zaradi pomanjkljive komunikacije, nastane nesporazum med geologi in klimatologi. V geološki skali, ki se meri v desettisoč ali stotisoč letih se Zemlja približuje ledeni dobi, a v obdobju sto let ali nekaj sto let, torej v obdobju, ki je primerljivo s trajanjem človeškega življenja, se zemeljsko površje segreva. In prav to segrevanje pomeni za človeštvo velik problem oz. grožnjo.

Če ne bomo ukrepali zaradi sedanjega segrevanja, bo naša civilizacija močno ogrožena. Z neodgovornim ravnanjem z naravnim okoljem ogrožamo  predvsem sami sebe in tega bi se morali zavedati. Prav imajo tudi tisti, ki izpostavljajo, da je prav tako velika grožnja tudi izguba biotske raznovrstnosti in kopičenje odpadkov. Med podnebnimi spremembami, kopičenjem odpadkov in izgubo biotske raznovrstnosti obstaja precej medsebojnih povezav.

Glede na dogajanje poleti, ali se nam potem tudi pozimi obetajo vremenske neprilike. S tem mislim na obilico snega, ki ga zadnja leta ni prav veliko?

Poleg tega, da se ozračje segreva, se povečuje tudi spremenljivost, kar pomeni, da bodo epizode z močnimi prodori hladnega zraka in obilnim sneženjem še vedno možne, kljub temu da je v povprečju trend nasproten. Podnebje nam bo postajalo vse manj prijazno. 

Besedilo: Sandra Bratuša // Foto: Profimedia

BONUS VIDEO: Spoznajte Mercedesovo prestižno limuzino, oblikovano pod vodstvom slovenskega mojstra Roberta Lešnika.

Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del