Na pobudo svetovne organizacije Slow food 10. decembra po vsem svetu obeležujejo dan matere Zemlje. To je dan, ko se člani svetovnega združenja Slow food zberejo na manjših ali večjih dogodkih, kar počnejo že vrsto let. Letos so med drugim imeli tudi srečanje na temo oljčnega in bučnega olja. Na kaj je treba paziti pri nakupu oljčnega olja, je pojasnila Tatjana Butul, vodja omizja Slow food Primorska.
Dogodki združenja Slow food temeljijo na poudarjanju pomembnosti uporabe lokalnih in sezonskih sestavin, kupljenih pri lokalnih pridelovalcih ali pridelanih doma. S tem spodbujajo kakovostno delo okoliških kmetov in hkrati uživajo v polnih okusih, ki jim jih njihovi pridelki ponujajo. Načini praznovanja tega dne so različni in po vsem svetu je bilo letos organiziranih več kot tisoč dogodkov. Medtem ko so nekje gradili nove vrtove, so drugje organizirali izlete in obiskovali proizvajalce hrane, pri kmetih okušali njihove pridelke. Spet drugi so se odločili za filmsko projekcijo, s katero so želeli povečati prepoznavnost, kaj je dobra, čista in poštena hrana. V vrtcih in šolah so otroci sami pripravljali hrano, na univerzah so profesorje za dan zamenjali kmetje, kuharji, ekologi. Nekateri so uživali ob vinu, drugi samo ob hrani, nekateri so si izmenjali semena kakšne stare vrste zelenjave, spet tretji so se učili obrezovati sadna drevesa ali trte. Vse to in še več je bil dan matere Zemlje.
Srečanje oljčnega in bučnega olja
Po zaslugi članov združenja Slow food Primorska in Slow food Štajerska se je tudi letos Slovenija vpisala na svetovni zemljevid častilcev matere Zemlje. Zanimivo srečanje je bilo v Mariboru, kjer so se zbrali v prostorih Vinatoriuma, simbolično pod veliko uro na mariborski avtobusni postaji, kot je bilo navedeno v vabilu. A nihče ni pogledoval na uro, saj je bilo srečanje zanimivo in ure so minevale kot trenutki. Imeli so srečanje na temo oljčnega in bučnega olja, saj Slovenija slovi po izjemnih pridelovalcih oljčnega olja in prav tako bučnega in temu je bil posvečen letošnji slovenski dan matere Zemlje. Kakšno mora biti oljčno olje in kakšno bučno? Kako je mogoče ločiti, kaj je dobro oljčno olje in katero je pravo in dobro bučno olje? Na srečanju je bilo mogoče prisluhniti, kaj vse je potrebno, da pridemo do čudovitega in kakovostnega oljčnega olja. Katere so avtohtone sorte oljk v slovenski Istri in obvestilo, da je bila letošnja letina oljk v večini slovenskih oljčnikov pod pričakovanji glede na količino pobranih oljk, a prve ocene kakovosti pridobljenega slovenskega oljčnega olja so spet odlične.
Dragoceni nasveti Tatjane Butul
Nasvete, na kaj je treba paziti pri nakupu oljčnega olja, je delila Tatjana Butul, vodja omizja Slow food Primorska, ki se z oljkami in oljčnim oljem srečuje, že odkar pomni, saj so oljke in oljčno olje večstoletna tradicija njene družine, ki jo nadaljuje na kmetiji na Manžanu nad Koprom. Znanje o oljkah in oljčnem olju je srkala tako od svojega nona in očeta kot tudi na rednih izobraževanjih ter iz izkušenj ob pogovorih z oljkarji doma in po svetu. V nadaljevanju so sledili vodena degustacija oljčnega olja in nekaj predlogov, kje in kako ga je mogoče uporabiti. Z degustacijo bučnega olja je srečanje dopolnil Dejan Bayer, poznavalec bučnega olja in tudi vodja omizja Slow food Štajerska ter letošnji gostitelj srečanja. Slovenci imamo velik privilegij, da imamo naravne danosti za gojenje buč in da lahko pridelujemo bučno olje najboljše kakovosti.
Štajersko-prekmursko bučno olje je tako kot oljčno olje eno od 23 slovenskih proizvodov, registriranih pri Evropski komisiji. Pri bučnem olju gre za edinstveno olje visoke kakovosti, nerafinirano, izdelano po tradicionalnem postopku, s čimer se ohranjajo specifičnost, raznolikost in tradicija slovenske kulinarike. Ob degustaciji je bilo mogoče čutiti, po čem se loči kakovostno, stoodstotno kakovostno bučno olje od tistega, ki mu nekateri dodajajo tudi druga rastlinska olja. In razlika je očitna. Tako lahko tudi takšna srečanja, ob simbolnem svetovnem pomenu, udeležencem ponudijo nova znanja in spoznanja, s katerimi sestavljajo mozaik kakovostnega, čistega in poštenega življenja z naravo in spoštovanja do ljudi, ki pridelujejo kakovostno hrano.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del