Kateri so najpogostejši miti, ki delajo partnerskim odnosom največjo škodo?
Ko beseda nanese na dobre ali slabe partnerske odnose, se velikokrat znajdemo pred zagato. Kaj sploh je dober ali slab partnerski odnos? Kaj ga definira? Kako ga izboljšati? Poleg tega na tem področju »kroži« veliko mitov, ki nam lahko precej otežijo partnerski vsakdan – o ljubezni, spolnosti, ločitvi, dobrem odnosu. O teh smo se pogovarjali s partnerskim in družinskim terapevtom Izidorjem Gašperlinom, ki je med drugim izdal knjigo Čutim, torej sem!, v kateri na izviren in iskriv način prek čustev povezuje osebno rast, duhovnost in psihologijo. Zdaj pa se je poglobil in zbral na kup še najpogostejše mite o partnerskih odnosih.
Izidor Gašperlin že takoj pove, da se nam že na začetku lahko zatakne kar pri ljubezni, ki jo tako zelo radi opevamo. Vsak ima lahko sicer svojo definicijo ljubezni, a po mnenju partnerskega in družinskega terapevta je ljubezen odločitev – odločitev za nekoga. »Gre za to, da iz množice ljudi, ki se 'gibljejo' okoli tebe, povzdigneš neko osebo in imaš do njega drugačen, izjemen odnos. In upaš, da bo tudi z njegove/njene strani ta odnos enak.« Kakšne zablode o ljubezni pa so najpogostejše?
1. Ljubezen je najmočnejše čustvo
»Najprej se moramo zavedati, da ljubezen ni čustvo,« pojasni Gašperlin. In zakaj je to pomembno vedeti? »Če torej verjameš, da je ljubezen čustvo, potem ko do partnerja ne čutiš vznesenosti, metuljčkov ipd., greš narazen,« meni Gašperlin. »Danes smo ljudje pod velikim vtisom romantičnih knjig, filmov, a treba se je zavedati, da je v ljubezni celotna mavrica čustev. Če ste vi na partnerja zaradi nečesa jezni, ga lahko ljubite ravno toliko, ko ste vzneseni in polni prijetnih čustev. Tudi takrat, ko do partnerja nič ne čutite, ste lahko v ljubečem odnosu, v dobrem partnerskem odnosu,« razloži partnerski in družinski terapevt.
2. Ni ljubezni brez zaljubljenosti
Običajno se vsak partnerski odnos začne z neko zaljubljenostjo, ki je lahko močnejša ali šibkejša. »A to ni nujno,« komentira Gašperlin. »Poznam kar nekaj parov, pri katerih v začetku ni bilo zaljubljenosti in jim je pozneje uspelo zgraditi res dober odnos. Zato zgoraj navedena trditev ni zagotovilo za dober partnerski odnos,« meni partnerski in družinski terapevt. »Osebam, ki so bile v otroštvu zelo globoko ranjene, se lahko denimo zgodi, da je zanje zaljubljenost prenevarna. Ko se jim začne telo odzivati in bi se lahko razvila zaljubljenost, se ustrašijo in zbežijo. Takšni ljudje pa lahko zdržijo ob nekom, s katerim se jim zaljubljenost ne prebuja,« razloži.
3. Ljubosumje je znak ljubezni
»Z ljubosumjem kažeš, da ceniš sebe. Zato je tukaj treba trditev dopolniti – ljubosumje je v prvi vrsti znak ljubezni do sebe. S tem si postavljaš ceno. A opozorilo – do neke meje. To, da partner drugemu partnerju brska po telefonu, žepih, elektronski pošti, ga zasleduje, ni dobro,« razloži. »Seveda je to tudi nekakšen znak ljubezni do partnerja, ker če si postavljamo ceno, to pomeni, da jo ima tudi oni drugi za nas.« Kaj pa, če kdo sploh ni ljubosumen? »Možnosti so tri. Ali se ta oseba nima rada, ali je naivna, ali pa ob partnerju čuti tako veliko varnost, da čuti, da nima razloga za ljubosumje.«
4. Prava je le brezpogojna ljubezen
Izidor Gašperlin pravi, da partnerska ljubezen prej ali slej postane pogojena ljubezen. »Ne moreš samo dajati. Če nič ne dobiš nazaj, vrelec ljubezni presahne,« jedrnato razloži, kako je v partnerskem odnosu. »Brezpogojna ljubezen pripada le otroku od staršev.«
5. Spontanost je znak ljubezni
»Če je ljubezen odločitev, pomeni, da je ljubezen tudi delo. Zato menim, da je glavni znak ljubezni, da v odnosu nisi spontan, ker spontanost pomeni, da reagiraš tako, kot si naučen, 'na prvo' žogo. Če denimo partnerica ujezi partnerja, bi bila lahko partnerjeva spontana reakcija, ki se jo je naučil od svojega očeta, da jo udari. Je to prav? Ni! Znak ljubezni je, da ustavljaš te spontane odzive, ki so za partnerski odnos škodljivi. Tiste spontanosti, ki pa so za odnos dobre, pa je odlično, da jih partnerja ohranita.«
6. Pristnost je znak ljubezni
Partnerski in družinski terapevt trdi, da je pristnost glavni cilj dobrega partnerskega odnosa. »Ko si pristen in si v tej pristnosti sprejet, je to nekaj najlepšega. To je tisto, kar si želimo. Zame je to najvišji izkaz ljubezni do sebe in drugega.«
7. Ljubezen je slepa
»Ta trditev ne drži, prav bi bilo reči, da je zaljubljenost slepa. Zaljubljenost vidi tisto, kar želi videti ali pa sploh ne vidi,« pojasnjuje Gašperlin. In dodaja, da je naloga ljubezni, da vidi stvari takšne, kot so.
8. Otroci poglobijo ljubezen
»Otroci so preizkus za trdnost odnosa. Tukaj se pokaže, koliko sta dva resnično za skupaj, in drugič, koliko sta za ta odnos pripravljena delati. Namreč na tej točki, ko pridejo otroci, se začne resnično delo,« razloži Gašperlin. Brez dvoma pa otroci ne morejo rešiti partnerske zveze, je odločen. »Menim, da sta dobra partnerja tudi dobra starša. Dobra starša pa ni nujno, da sta dobra partnerja.«
O dobrem odnosu
»Vedeti moraš, kaj potrebujem, čutim, mislim.« Stavek, ki ga zelo pogosto izrečemo predvsem ženske. A Izidor Gašperlin meni, da je ta trditev ena izmed izvirnih grehov in težav v partnerskih odnosih. »Zavedati se moramo, da to vlogo, da ve, kaj potrebujemo, čutimo, zavzame oz. ima samo mama do svojega otroka. Mama lahko, ko je otrok majhen, iz tona joka ugotovi, kaj njen otrok potrebuje.« Ta zabloda je eden od glavnih virov težav in prepirov v partnerskih odnosih. Če kaj vodi v nezadovoljstvo v odnosu, so to nerealna pričakovanja, pojasnjuje Gašperlin. Kateri miti nas še lahko ovirajo?
1. Čim več morava početi skupaj, biti skupaj
»Če s partnerjem ne počneta čisto nič skupaj, če nista skupaj, to ni dobro. Ampak če partner hoče konstantno biti poleg, če nenehno 'visi' ob partnerju, tudi tega odnos ne zdrži,« meni. Gašperlin svetuje, da se je treba v prvi vrsti naučiti skrbeti zase, zadovoljiti in osmislite sebe, šele potem lahko greš v partnerski odnos na konstruktiven način. »Partnerja naj skupaj počneta tisto, kar jima ustreza. Ampak absolutno pa ni merilo čas, ki ga dva preživita skupaj, ampak kako ga preživita skupaj,« poudari.
2. Nasprotja se privlačijo
»Seveda se nasprotja privlačijo, ampak ne nasprotja v temeljnih in globokih stvareh, ki nas določajo,« pravi Gašperlin. »Običajno je tako, da sta si privlačna dva, ki sta iz zelo podobnih družin, a sta razvila čisto kontra tehnike. Recimo: oba sta iz nasilnih družin, a ena oseba ohrani nasilne odzive, druga pa postane velik pacifist. Imamo nasprotja, a ta nasprotja so si navidezna, v resnici sta si zelo podobna,« razloži partnerski in družinski terapevt. »Če gre torej za navidezna nasprotja, torej gre za stvari, ki se lahko spremenijo, je pa to nekaj normalnega, pričakovanega in tudi dobrega za odnos,« meni. Če pa smo si nasprotni v temeljnih vrednotah in potrebah, potem pa to pomeni hud izziv za partnerja. Velikokrat prehud, pove partnerski in družinski terapevt.
3. Podobni interesi/vrednote so temelj za zdrav odnos
Zapisana trditev velja. Tudi raziskave kažejo, da so takšni pari dolga leta vztrajali skupaj in da so se imeli lepo, pravi Gašperlin. »Čeprav ne vem, koliko lahko partnerja sicer zbiramo zavestno, a podobne interese in vrednote bi dal kot prvo merilo pri odločitvi za partnerja,« svetuje.
4. Za dober odnos je treba (po)trpeti in se odrekati
»Samo, če zamenjamo besedo potrpeti z besedo potruditi se, bi to za dober partnerski odnos držalo,« komentira mit o dobrih odnosih Gašperlin. V nasprotnem primeru ne. »Ljubezen sicer ne zahteva odrekanja, a to kljub vsemu ne pomeni, da boste kot partner vedno vse dobili, da bo vse po vaše, da se vam bodo izpolnile vse želje, to ne pomeni, da ni treba kdaj počakati itd.«
5. Moški mora prevzeti gospodinjska dela
Gašperlin meni, da se morata partnerja najprej dogovoriti za razdelitev vseh del, ne samo gospodinjskih ter potem izražati drug drugemu spoštovanje, se znati pohvaliti in predvsem pomagati, ko je treba. »V partnerstvu se moramo pri vseh stvareh dogovoriti, si razdeliti delo tako, da imamo občutek, da so stvari generalno pravično razdeljene,« pove.
O čustvih
Zelo pogosta napaka v partnerskih odnosih je tudi čustveno izsiljevanje, ki je še korak dalje od pričakovanj enega partnerja do drugega. Navadno se začnejo z besedicami: »Če bi me imel/-a rad/-a ...« Gašperlin denimo omeni tudi nadaljevanje stavka: ... te ne bi motilo, tudi če imam 100 kilogramov. »Tukaj stopamo na polje privlačnosti, mi pa zelo pogosto jemljemo ljubezen in privlačnost za isto stvar. Če je ljubezen zavestna odločitev, je privlačnost tisto, kar prihaja iz nezavednega. Če je nekdo spoznal svojega partnerja, ko je imel denimo 70 kilogramov in so mu privlačne osebe s približno takšno postavo, partner pa čez čas pridobi težo in trenutno tehta denimo čez 100 kilogramov, ima lahko partner drugega partnerja še vedno rad, ni mu pa več privlačen. Na to partner nima vpliva, tudi če ima osebo še kako rad,« pove Gašperlin. »Če je zveza slonela na privlačnosti, imata lahko partnerja resne težave.« Pogosto čustveno izsiljevanje je tudi »Če bi me imel/-a rad/-a, bi sprejel/-a tudi moje starše.« Gašperlin odgovarja: »Treba se je zavedati, da se partnerski odnos konča na meji partnerskega odnosa.« Če se partnerjevi starši ne obnašajo korektno, so npr. žaljivi, vedno kritizirajo, morda celo ponižujejo, potem smo se seveda dolžni postaviti zase, pove Gašperlin. »Če ne gre drugače, tudi s prekinitvijo stikov. Kar ne pomeni, da nismo sprejeli partnerjevih staršev, zavrnili smo samo neprimeren odnos. Kar ni samo naša pravica, gre za eno temeljnih dolžnosti v odnosu do sebe.«
1. Pogosti konflikti pomenijo, da nisva za skupaj
Konflikti so nekaj običajnega. »Konflikti niso težava, težava je, ko jih ne znamo reševati in iz konflikta nastane prepir,« pove Gašperlin, ki ima predvsem v mislih prepire, ki se vlečejo 10, 15 let, ki kljub terapijam ne pojenjajo. »To pa je potem mogoče res znak, da s partnerjem nista za skupaj,« dodaja.
O spolnosti
»Iz spolnosti ne delajte drame in naj ne pomeni nič več kot to, ker si tega ne zasluži. To počnite, ker vama je to všeč, ker vama 'paše' in ker se ob tem dobro počutita. Ne pa delati iz tega orožja, orodja, izsiljevanja,« pove o spolnosti Izidor Gašperlin. Seveda so razlike, kje se za koga začne seks, kaj mu pomeni, kaj pričakuje ... »Ko se partnerja pogovorita in razumeta želje drug drugega, postane spolnost vzajemno dajanje in jemanje. Pogojevanje spolnosti z nečim 'zunanjim', kar s seksom ne more imeti zveze, kaj hitro zdrsne čez mejo, za katero se začne izsiljevanje. To se kaj hitro pokaže za strup v odnosih.«
1. Pod odejo se vse 'zgliha'
To je samo eden izmed načinov pometanja stvari pod odejo, ki pa ob prvem naslednjem pretresu spet privrejo na plano. »To je ena izmed tehnik, ker je to za nekatere edini način bližine, stika, ki ga dva zmoreta. A to se prej ali slej neha, če ne prej pa zagotovo v srednjih letih.«
2. (Spolna) zvestoba je glavna za dober odnos
»Odgovor na to trditev je: kakor za koga. Seveda je zvestoba na samem vrhu vrednot, ki so pomembne za dober odnos. Kot terapevt nad zvestobo, tudi spolno, dajem zavezanost,« pove Gašperlin. »Nikakor ne želim povedati, da je 'skakati čez plot' priporočljivo in dobro – nasprotno! Zame je temeljna vrednota partnerjev občutek in vedenje, da je nekomu, s katerim živi, drug partner prvi, izbranec iz množice drugih ter da bo ostal z njim ne glede nato, kaj se zgodi, da je nekaj posebnega. To je zavezanost.«
3. Moški potrebujejo več spolnosti kot ženske
»Mislim, da je to še eden od mitov. Verjetno to velja v puberteti in zgodnji odraslosti, ko so pri moških na višku 'hormonski nalivi', pozneje pa na splošno ni večjih razlik. Morda se po 40., 45. letu zadeva celo obrne in ženske potrebujejo več spolnosti,« pove Izidor Gašperlin.
4. Ko želja po spolnosti zamre, se je ne da obuditi
Prej ali slej se zgodi, da se v partnerstvu zgodijo »hladni, mrzli« dnevi, ampak med dvema, med katerima je bila privlačnost in sta to počela svobodno in iz užitka, vedno obstaja možnost, da se ta želja prebudi, meni Gašperlin.
6. Brez dobre spolnosti ni dobrega odnosa
»Danes se veliko vrti okoli spolnosti, a pomembna je v resnici toliko, kolikor je spolnost pomembna za točno določen par,« pojasni partnerski in družinski terapevt. So pari, ki imajo lepe odnose tudi brez spolnosti.
O ločitvah
Izidor Gašperlin meni, da iz zveze ne gremo zato, ker nam je težko, ne gremo, ker je partner zatežen, iz zveze gremo zato, ker drug ni pripravljen delati na sebi in na zvezi. »To je zame razlog, ko rečem, pojdite stran in poskrbite zase,« pove Izidor Gašperlin. »Najprej sta v zvezi 'vi in on' in vidva nista odnos, vidva delata odnos.«
1. Z drugo/drugim mi bo bolje
»Glede na raziskave razpade okrog 40 odstotkov prvih zakonov, drugih zakonov okrog 65 odstotkov. Tako da glede na statistiko ocenjujem, da nam je lahko z drugo/drugim v bolje, prvih nekaj mesecev zagotovo, na dolgi rok pa lahko tudi ne,« pove Izidor Gašperlin.
2. Če ne dobim vsega, kar želim, ni pravi/-a
V nobenem odnosu ne bomo dobili vsega, kar si želimo, pove Gašperlin. »To je nemogoče. Umetnost zdravega odnosa je to, da znaš ceniti tisto, kar imaš, in se naučiš biti brez tega, kar kljub trudu ne moreta doseči. A ne smete zgubiti sebe, zato da ne izgubite odnosa, ker če zgubite sebe, zgubite vse.
3. Skupaj morava ostati zaradi otrok
»Otroci ne potrebujejo moža in žene, otroci potrebujejo očeta in mamo. Da ostajata dva skupaj zaradi otrok, je eden najbolj pogostih izgovorov, zato da nikomur ni treba nič narediti. Najin odnos je prazen, med nama ni ničesar več razen prepirov – skupaj sva zaradi otrok, ker jim ne moreva vzeti družine in staršev. Kaj bodo otroci dobrega 'odnesli' iz dolgoletnega opazovanja praznega odnosa. Velika verjetnost je, da bodo podoben vzorec prenesli tudi na svoj odnos s partnerjem,« pove odločno Gašperlin.
4. S pogovorom bova rešila svoje težave
Pogovor je najmočnejše orodje, ki ga ima par, za reševanje težav, rast, sporočanja želj. A Gašperlin poudari, da tukaj ni mišljen kakršenkoli pogovor. »Ta pogovor mora biti pristen, enakovreden in spoštljiv,« pove. Kot vsega v življenju se je treba naučiti tudi pogovarjanja. S slabim pogovorom lahko naredimo več slabega kot dobrega.
Ne spreglejte!
Izidor Gapšerlin bo na Konferenci za starše, ki se bo zgodila 20. maja, v SiTi Teatru BTC v Ljubljani, skupaj z drugimi sogovorci nagovoril sodobne dileme starševstva.
Več o Konferenci za starše si lahko preberte tukaj.
Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Mateja Jordovič Potočnik, Shutterstock
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"