Na testu je bilo 17 polnozrnatih toastov oziroma kruhov za sendviče na osnovi pšenične moke, od tega pet iz ekološke pridelave.
Polnozrnat toast vsebuje od dvakrat do trikrat več vlaknin kot beli toast in zato poskrbi za daljši občutek sitosti. A se je polnozrnata različica dobro izkazala tudi v laboratorijski analizi ali se v njej skrivajo problematične snovi? Dve blagovni znamki sta na testu prejeli oceno »zelo dobro«, je testiral nemški ÖKO-TEST.
Na testu je bilo 17 polnozrnatih toastov oziroma kruhov za sendviče na osnovi pšenične moke, od tega pet iz ekološke pridelave. Dva izdelka sta dobila najboljšo oceno, šest jih je bilo ocenjenih kot »dobri«. Kritike so se nanašale predvsem na ostanke pesticidov ter sladkor oziroma druga sladila. Nasvet strokovnjakov: da bo raven akrilamida čim nižja, rezin ne pecite pretemno.
Čeprav toast zaradi hranilne vrednosti še zdaleč ne dosega podobe zdrave hrane, ostaja praktičen in zelo priljubljen. Lani je po podatkih Nemške pekarske zveze toast predstavljal 28 odstotkov vse prodaje kruha in bil tako bolj priljubljen kot mešani ali večzrnati kruh.
Rezultati laboratorijskih testov
Analiza je pokazala, da polnozrnati toast v povprečju vsebuje 6 gramov vlaknin na 100 gramov, zato velja za »bogat z vlakninami«. Poleg tega laboratorij ni zaznal nevarnih količin plesni, mineralnih olj, svinca ali kadmija. Tudi ravni akrilamida so bile v mejah varnega, čeprav ta snov pri peki ali praženju lahko nastane in velja za potencialno rakotvorno. Količino lahko potrošniki sami nadzorujejo – bolj kot je toast zapečen, več akrilamida vsebuje.
Pesticidi in sladkor
V nobenem izdelku ni bilo zaznati glifosata, a so našli sledove drugih pesticidov, med njimi tudi insekticida deltametrina, ki je verjetno rakotvoren in strupen za čebele. Šestkrat je bila ta snov razlog za znižanje ocene. Večina proizvajalcev je kruh sladkala s sladkorjem ali sirupi, kar sicer izboljša okus in vzhajanje testa, a poveča tveganje za zobno gnilobo in debelost. Poleg tega lahko sladila kruhu dajo temnejšo barvo, ki daje vtis večjega deleža polnozrnate moke.
Drugi dodatki
V testiranih toastih so bili pogosto prisotni rastlinski olji (največkrat repično), ki poskrbijo za mehkobo, pa tudi kislo testo, ki izboljša aromo in obstojnost. Skoraj vsi konvencionalni izdelki so vsebovali natrijev acetat, ki deluje kot regulator kisline in konzervans, čeprav se ne označuje kot tak. Pri bioloških izdelkih se uporablja jabolčna kislina. Pri nekaterih bio-toastih je bil dodan tudi etanol kot konzervans.
Polnozrnati toast se je na testu odrezal bolje, kot bi mnogi pričakovali – večina izdelkov je res bogata z vlakninami in brez večjih onesnaževal. A prisotnost pesticidnih ostankov, sladkorja in preveč soli ostaja problem. Še vedno velja: toast naj bo občasna, ne vsakodnevna izbira.
Preberite še: Harry je spremenil svojo igro in obnovil odnos s kraljem. Je zdaj William v težavah?