To, kar je Korošici Janji Garnbret uspelo na Japonskem, ni še nobeni plezalki na svetu

22. 9. 2019 | Vir: Story
Deli
"Vsake stvari se lotim zelo zbrano. Ne le plezanja." (foto: Foto: Anze Malovrh)
Foto: Anze Malovrh

Janja Garnbret je v Hačiodžiju na Japonskem osvojila tri naslove svetovne prvakinje (balvani, težavnost, kombinacija) ter si priplezala vstopnico za olimpijske igre, ki bodo leta 2020 v Tokiu.

To, kar je Janji uspelo na Japonskem, ni še nobeni plezalki na svetu. A izjemna slovenska plezalka Janja Garnbret ne navdušuje le s svojimi plezalnimi predstavami, temveč tudi z razmišljanjem, ki dokazuje, da kljub dosežkom ostaja z nogami trdno na tleh. V rosnih dvajsetih namreč razmišlja tudi o prihodnosti in življenju po koncu profesionalne plezalne kariere. S fantom Domnom Škoficem sta se tako lotila gradnje plezalnega centra. Čeprav je zadnje čase vse pogosteje vezana na Gorenjskem, pa priznava, da v srcu ostaja prava Korošica.

Pred letom dni je opravila maturo, kar ni kaj dosti vplivalo na njene plezalne rezultate. »Jasno mi je bilo, da mature ne bom prestavljala. To ni prišlo v poštev. Če bi jo prestavila na jesenski rok, bi bila med svetovnim prvenstvom živčna, tik pred njim bi namreč morala opraviti še maturo. Povsem bi tudi padla iz ritma učenja, ki sem ga vzdrževala skozi leto. Srednjo šolo sem morala zaključiti, morda tudi zaradi misli na prihodnost,« pojasnjuje plezalka, ki se je tako kot plezanja tudi šolskih obveznosti lotila s stoodstotno osredotočenostjo. V sezoni 2019 je dekle slavilo zmago na vseh balvanskih tekmah ter se trdno zasidralo v vrhu skupnega seštevka. Z izjemnimi dosežki se je prebila tudi med deseterico ženskih športnic za izbor Women Sports Foundation športnice leta 2019, in sicer ob bok alpske smučarke Mikaele Shiffrin in gimnastične kraljice Simone Biles. Kljub izjemnim dosežkom pa so ženske športnice v primerjavi z moškimi kolegi še vedno v podrejenem položaju. Na zad­njem seznamu največjih športnih zaslužkarjev kraljuje le ena sama predstavnica pregovorno nežnejšega spola, in sicer Serena Williams. »S tem res nisem bila seznanjena, a vem, da je v ženskem nogometu razlika ogromna,« opozori na podatek o tem, da nogometni zvezdnik Lionel Messi zasluži dvakrat več kot 1693 njegovih ženskih kolegic v sedmih najmočnejših ligah. »Ne vem, zakaj morajo biti te razlike. Menim, da bi morali biti enakovredni. Pri plezanju teh razlik ni. Vsaj po mojem občutku ne,« pojasni Garnbretova.

Kljub izjemnim dosežkom pa plezanje ni šport, ki prinaša milijone in finančno varnost tudi po končani karieri. Prav zato morajo plezalci že med profesionalno potjo misliti na prihodnost. Tako sta s fantom, prav tako izjem­nim slovenskim plezalcem Domnom Škoficem, začela graditi plezalni kompleks v bližini Radovljice. »Čez mesec dni se bo začela gradnja hale, potem bomo potrebovali še kakšen mesec dni za izgradnjo sten. Verjamem, da bova že letos lahko trenirala v novem centru, na uradno odprtje pa bo verjetno treba počakati še nekaj časa, da bo vse, kot mora biti. Pomembno je, da začneva trenirati. Za ta korak sva se odločila, ker se v plezanju vidiva vse življenje. Plezanje nama pomeni vse, svoje znanje pa želiva tudi deliti z drugimi,« nam o podrobnostih poteka gradnje zaupa Domen. Njuni pogovori se tako v zadnjem času pogosto vrtijo okoli prihodnosti centra, kar ni nič nenavadnega, saj plezanje predstavlja pomembno komponento njunega odnosa, življenja. »Na treningih je najin odnos povsem drugačen kot po treningih. Ni lahko, a po svoje zelo zabavno. To naredi najino zvezo še trdnejšo,« pojasni 25-letnik, ki svojo boljšo polovico podpira na vsakem koraku, čeprav si zaradi plezalnih tekem ne more vedno ogledati njenih nastopov. Iskreno prizna, da tudi sam z besedami težko opiše Janjine dosežke, večkrat pa kar ne more verjeti, da je postal del njenega življenja: »Spoznal sem jo, ko ji je bilo 14 let. Že takrat je bila nekaj posebnega. Neverjetna, kar se plezanja tiče. A kaj dosti o njej prej nisem vedel. Nekaj najbolj neverjetnega pri njej je prav ta neustrašnost. Ko si nekaj zaželi, bo to naredila. Nima strahov v sebi. Tudi sam sem se veliko naučil od nje. Verjamem, da sem zmagal v skupnem seštevku, ker sem enostavno videl, da ni tako težko zmagati. Neverjetno, kaj vse je dosegla. Zvečer, preden zaspim, včasih pomislim, da ne morem verjeti, da sem del njenega življenja. Na koncu dneva pa je le moja punca, človek iz mesa in krvi.«

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec