O tem se je svoje čase šepetalo po kuloarjih ...
Čeprav je od takrat minilo že kar nekaj časa, se zdi, da gre za vedno aktualno temo. Vemo, da so nekatere knjige v posameznih (nič kaj demokratičnih) državah prepovedane, svoje čase pa so prepovedovali celo pesmi, ki so jih takratne oblasti imele za neprimerne. Tudi v nekoč skupni državi je očitno bilo tako.
Svoje čase so krožile govorice, da je jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito eno pesem prepovedal, saj je bila preveč depresivna. Gre za pesem Pluća su mi bolna, zaradi katere naj bi se (menda) ubilo kar nekaj ljudi. Njen avtor je Dragiša Nedović, ki se je podpisal pod nekaj takratnih hitov.
Nedoviću življenje ni prizanašalo, leta 1941 bi skoraj umrl, saj so ga že pripeljali pred strelski vod pri Kragujevcu. V zadnjem trenutku so ga - kot znanega ustvarjalca besedil - potegnili na stran in tako se je izognil kruti usodi. Konec druge svetovne vojne je dočakal v nemškem delovnem taborišču.
Po tem, ko se je vrnil v Kragujevac, nekaj let po koncu vojne, je izvedel, da je zbolel za tuberkulozo. Takrat je napisal pesem Pluća su mi bolna, njeno besedilo pa je sledeče:
"Pluća su mi bolna, zdravlja više nemam
Jer su sasvim blizu, moji zadnji dani
Živeću još danas, a možda i sutra
A onda zauvek, zbogom moj živote
Nije meni žao, bednoga života
Jer ja sreće nikad, osetio nisam
Samo bol i patnja, gorke suze lio
U životu svome, srećan nisam bio."
To pesem je prvi zapel Zaim Imamović in kot poroča srbski portal Espreso je zelo sugestivno vplivala na poslušalce. Takrat so v Jugoslaviji zabeležili veliko število samomorov ljudi, ki so zboleli za tuberkulozo.
Krožijo govorice, da so takrat Centralni komite in Tito sklenili, da se mora plošča umakniti iz prodaje. Prav tako so prepovedali izvajanje pesmi z obrazložitvijo, da navaja k samomoru. No, desetletje pozneje je Jovanka Broz (za njo se je nekaj časa govorilo, da je bolehala za omenjeno boleznijo) na neki zabavi naročila to pesem. Posledica tega je bila, da so ukinili prepoved predvajanja.