O eksperimentu nekega psihologa, ki vam bo dal globoko misliti.
Na začetku 80-tih let prejšnjega stoletja je psiholog Robert Kleck z univerze Dartmouth izvedel na videz preprost eksperiment, ki je razkril nekaj nelagodnega o tem, kako se gibljemo po svetu.
Čeprav je bil eksperiment povezan z brazgotinami, za katere so ljudje verjeli, da jih kazijo, je šlo v resnici za drugačne vrste razkritje. Eksperiment je v resnici govoril o tem, kaj se zgodi, ko verjamemo, da je z nami nekaj narobe.
"Ljudje so strmeli vame"
Udeležencem so povedali, da sodelujejo v raziskavi o obraznih deformacijah. Raziskovalci so jim s pomočjo ličil ustvarili nekaj, kar je izgledalo kot opazna brazgotina, in jim dovolili, da so jo videli v ogledalu. Tik pred dejansko interakcijo v družbi pa so ličila neopazno odstranili. Udeleženci tega niso vedeli. Vstopili so v pogovor popolnoma prepričani, da je brazgotina še vedno tam.
Kasneje so mnogi poročali, da so ljudje strmeli vanje, se vedli neprijetno ali jih obravnavali drugače. Počutili so se obsojane, prezrte ali nelagodno. V resnici na njihovem obrazu ni bilo ničesar.
Kleckov eksperiment je pokazal, kako močno samopodoba oblikuje naše izkušnje. Ko ljudje verjamejo, da so zaznamovani, poškodovani ali pomanjkljivi, začnejo nevtralne situacije razlagati kot zavračanje. Premor postane obsodba. Pogled postane razsodba. Svet se ni spremenil, spremenila se je njihova razlaga.
Ta raziskava je še danes vznemirljiva, saj nakazuje, da velik del stigme, ki jo občutimo, ne prihaja vedno od drugih. Pogosto izvira iz tihe zgodbe, ki si jo povemo sami, še preden kdorkoli drug sploh spregovori.
Početkom osamdesetih godina, psiholog Robert Kleck sa Dartmuta sproveo je naizgled jednostavan eksperiment koji je otkrio nešto nelagodno o tome kako se krećemo kroz svet. Zapravo, eksperiment nije bio samo o ožiljcima. Bio je o tome šta se dešava kada poverujemo da s nama nešto… pic.twitter.com/PnRCGhF1Ug
— The Martian (@SeeOutThere) December 21, 2025
Preberite si tudi: