"Veliko jih je in težko jih je zares našteti, ker je izjemno težko predvideti ali razumeti, kako bo oseba s to hudo motnjo dojemala stvari," na Quori svoje pisanje o sprožilcih začne uporabnih The Little Shaman, avtor knjige o narcisih.
Stvari bodo postale precej bolj jasne, ko si boste prebrali seznam najpogostejših sprožilcev, ki bi bil seveda lahko še veliko daljši.
The Little Shaman naniza nekaj pogostih sprožilcev takole:
- Intimnost
- Zapuščenost.
- Zavrnitev.
- Biti preveč blizu.
- Umik stran.
- Preizpraševati jih.
- Ne preizpraševati jih.
- Izkazovanje skrbi.
- Ne kazati zaskrbljenosti.
- Poskusi nadzorovanja.
- Ne nadzorovati jih.
- Ne dovolj podpore.
- Biti preveč podporen.
- Potrebovati jih.
- Ne potrebovati jih.
- Biti pokroviteljski do nih.
- Manipulirati z njimi.
- Lagati jim.
- Sovražiti jih.
"To je le nekaj njih in pomembno si je zapomniti, da te stvari narekuje izkrivljeno dojemanje osebe z motnjo, ne sama realnost. Z drugimi besedami, ni nujno, da se te stvari dejansko dogajajo, da bi oseba z motnjami verjela, da se dogajajo. Njihovo dojemanje je zelo izkrivljeno in izredno pogosto verjamejo, da z njimi grdo ravnajo in jih zlorabljajo, čeprav temu sploh ni tako," je jasen The Little Shaman.
"Slabo ravnanje je strah - nekateri temu pravijo tudi obsedenost - ljudi z MOM in drugimi osebnostnimi motnjami iz dramatične B skupine, zato to neprestano projicirajo na ljudi okoli sebe ter nato trdijo (in verjamejo), da jih drugi grozljivo zlorabljajo, tudi če je to dokazljivo napačno. "
Večne žrtve
"Zdi se, da se to ne dogaja le zato, ker bi obstajala velikanska potreba po tem, da bi se prepoznali kot žrtev, temveč zato, ker pomanjkanje empatije in drugi osebnostni primanjkljaji povzročijo, da normalne stvari napačno identificirajo kot škodljive," še pravi avtor knjige o narcisih.
"Ljudje z MOM in drugimi osebnostnimi motnjami skupine B ponavadi verjamejo, da znajo zelo dobro brati druge ter videti njihova skrivna čustva in skrivne motivacije. V resnici je to le projekcija njihovega strahu. Zdi se, da mnogi od njih sploh ne znajo brati ljudi. Vendar jih to ne odvrne od prepričanja, da to zmorejo, kar povzroča velike težave v njihovih odnosih, saj nenehno zaznavajo stvari (in projicirajo stvari na) situacije in odnose ter ljudi, ki jih v resnici ni tam. In ni tega načina, da bi jim dokazali, da ni res, kar trdijo, in ni načina, da bi zaustavili kaznovanje ljudi, za katere menijo, da so jih izdali in jim škodovali. Ko ljudje protestirajo, da to ni res, jih ti nazaj zmerjajo z lažnivci. In ko skušajo dokazati, da ni res, kar projicirajo, so obtoženi manipulacije. Iz tega ni rešitve."
Nekateri ljudje, ki trpijo zaradi osebnostnih motenj skupine B, kot je MOM, znajo to celo prostodušno priznati.
"Mnogi sploh nimajo težav s priznavanjem dejanj, ki so jih storili proti ljudem, za katere menijo, da so jim storili krivico. Zdi se, da se jim sploh ne zastavlja vprašanje, ali je to, kar so naredili, upravičeno, ne glede na to, da se zavedajo, da imajo resne duševne težave, ki močno vplivajo na njihovo zaznavanje in presojo. "
Porušeni mostovi
Sčasoma se ljudje slej ko prej naveličajo dokazovati svojo naklonjenost nekomu, ki tega ne zmore verjeti.
"Naveličajo se nenehnega obtoževanja, da so žaljivi ali brezbrižni, ko pa so storili vse, kar je bilo v njihovi moči. Predvsem pa se naveličajo neusmiljenega, neprestanega kaznovanja za stvari, ki jih niso storili, česar sploh niso rekli, misli, ki jih niso imeli, občutke, ki jih niso čutili, in pripisovanje motivov, ki niso resnični. Razmerje se slej ko prej skrha in oseba z MOM ali drugo osebnostno motnjo skupine B sčasoma začne verjeti, da je razhod dejansko potrditev njihovih 'domnev' in da to dokazuje, da je imela ves čas prav glede te osebe. Nato se premaknejo v drug odnos ali situacijo, kjer ponovijo isto. To je zelo žalostna stvar. "
Pomembno je vedeti, da lahko ’razmerje’ tukaj pomeni karkoli, od družine do prijateljstev in zakoncev ter do ljudi, ki so samo znanci.
