Včasih so natakarji največ zaslužili pri kavi, ko so pripravljali več kav iz ene porcije. Današnje kavne avtomate je sicer nekoliko težje prelisičiti, vendar ni nemogoče. Čaj je prav tako zelo donosen, saj ga je mogoče kupiti v trgovini in prodajati v lokalu, ne da bi to vedel lastnik. Enako velja za mleko, sadje ...
Instant kava, cedevita, vroča čokolada in vse drugo, kar se pripravlja iz vrečke, je razmeroma enostavno prinesti v lokal in postreči gostom brez vednosti lastnika. Če gre za večje prireditve, se prinašajo tudi alkoholne pijače. Prinašanje in prodajanje lastnih pijač je enostavno tam, kjer ni potrebno izdati fiskalnih računov, oziroma če lastnik lokala goljufa državo. V tem primeru je natakarjem še lažje prevarati njega, piše Nova.rs.
Izdaja fiskalnega računa je zakonska obveznost. Niste dolžni plačati, če ne prejmete računa. Preprosto. Če pa plačate in računa niste prejeli, s tem omogočate lastniku lokala, da opehari državo, natakarju pa, da prevara lastnika lokala, in vas.
Pri nas v BiH najpogosteje ne izdajajo računa, če ni potrebno. Še posebej zvečer. Nekateri na mizi pustijo kakšen fiskalni račun, da bi zavajali morebitno inšpekcijo. Drugi izdajo predračun, na katerem je vaša naročila, vendar to ni bilo evidentirano skozi blagajno in ne pomeni, da bo zabeleženo. Enako, kot da računa sploh niste prejeli.
Pogosto se zgodi, da natakar prinese odprto vino ali ustekleničeno vodo. V tem primeru obstaja možnost, da gre za vodo iz pipe, vino pa ni tisto, za kar plačate, temveč cenejša različica. Prazne stekleničke od sokov se hranijo in vanje natočijo sok iz večje embalaže, ki ni nikjer evidentiran. Točena piva in vina v kozarcu pogosto niso tista, ki ste jih naročili.
Zelo pogosto se točijo žgane pijače slabše kakovosti od naročenih. Gorki list pogosto ni gorki list, ampak neka podobna, precej cenejša pijača. Vodka je največkrat kakšna poceni različica, ne glede na to, katero ste naročili. Možno je, da je prvo naročilo pravilno, vendar se z napredovanjem večera pijače postopoma redčijo ali zamenjujejo s cenejšimi.
Zahtevajte, da vam postrežejo zaprto steklenico, ki jo vi sami odprete ali pa jo odprejo pred vami. Če zvečer pijete v družbi in veste, da boste spili več, naročite steklenico.
Mnogi ljudje pustijo napol popito pijačo, ko zapustijo lokal. Dogaja se, da natakarji to pijačo znova nalijejo in postrežejo drugemu gostu. To se najpogosteje dogaja s točenim pivom. Kozarec dopolnijo, dodajo peno in postrežejo. Najhujši scenarij je, ko več nepopitih kozarcev združijo v enega in postrežejo. Ustekleničena voda je pogosto voda iz pipe.
To se najpogosteje dogaja pri žganih pijačah. Naročena doza skoraj nikoli ni točna. To prikrivajo z dodajanjem veliko ledu ali sadja. Ko naročite dvojno pijačo, je velika verjetnost, da dobite eno dozo z veliko ledu. Točeno pivo pogosto ni natočeno do oznake.
Razredčevanje točenega piva je pogost pojav. To počnejo v številnih lokalih, še posebej v klubih, kjer je veliko ljudi. V žgane pijače se dodaja voda, da nadomestijo razliko, ki ni bila zabeležena. Ko se žurka začne, se količina pijače postopoma zmanjšuje, voda pa se dodaja. Koktajli pogosto vsebujejo zelo malo pravih sestavin. Večinoma gre za poceni alkohol in veliko soka, ki prikrije slabo kakovost alkohola. Gin-tonik, štok-kola in druge kombinacije vsebujejo predvsem sok in najcenejši alkohol v veliko manjših količinah, kot bi pričakovali. Sveži sokovi ali limonada vedno vsebujejo več vode, kot bi pričakovali.
V restavracijah se celo kečap in majoneza redčita, da se poveča količina. V mleko se dodaja voda. Vino iz bokala ali "na kozarec" je pogosto razredčeno. Natakar oceni, koliko gost razume in koliko je pijan, nato pa glede na to dodaja vodo.
Kava in čaj se najpogosteje naročata, zato se iz njiju tudi največ zasluži. Iz ene porcije se naredijo dve, včasih celo tri kave. To se najpogosteje dogaja pri kavi z mlekom, kjer lahko veliko mleka prikrije slab okus kave. Kava s smetano je večinoma smetana in malo kave.
V nekaterih lokalih cenik ne stoji na mizi, temveč ga je treba posebej zahtevati. To ustvari priložnost, da tujcem prinesejo drug, precej dražji cenik in jim po njem zaračunajo. Veliko tujcev ob tem še pusti napitnino. Če tujec plačuje s tujo valuto ali ni najbolje seznanjen z lokalno, mu verjetno ne bodo pravilno vrnili denarja. Malo ljudi se vrne, da bi se pritožili, tudi če ugotovijo, da so bili prevarani. Delavci v lokalih to spretno izkoriščajo, še posebej v času gneče.
Dobro se informirajte o lokalnih cenah in lokalni valuti, ko potujete. Plačujte s kartico ali v lokalni valuti. V klubih, kjer je veliko ljudi, je najpogostejša situacija, da natakar "nima drobiža". Vrnili vam bodo del denarja in šli k sodelavcu po preostanek. Ko se oddalji od vas, bo pozabil, da vam karkoli dolguje.
Ko pije večja skupina in vsi naročajo pijačo, običajno nihče ne spremlja, koliko je bilo popito. Poleg vseh drugih malverzacij bo natakar račun obvezno povečal, kolikor bo le mogoče. Ljudje mu na to običajno pustijo še napitnino. Če se del ekipe za isto mizo zamenja, nekateri odidejo in pustijo denar ter račune ostalim (ki niso bili tam od začetka) za plačilo ... Natakar bo obvezno povečal račun. Če je kdo pil dvojno pijačo, bo natakar rekel, da je vsem prinašal dvojno, ker so se narobe razumeli pri naročilu.
Ko natakar vrača drobiž, vedno najprej vrne večje bankovce. Ko pride do manjših, jih vedno počasneje najde. Muči se, brska po denarnici z drobižem ... Večini ljudi je nerodno čakati, zato mu pustijo tisti drobiž kot napitnino, tudi če tega niso nameravali. To ni ravno prevara, ampak majhen psihološki trik.
Poskrbite, da boste vnaprej vedeli, kakšen bo račun in koliko drobiža boste prejeli. Vedno imejte pripravljen drobiž, ko greste v lokal. Zahtevajte fiskalni račun.
Če plačate pijačo nekomu na drugem koncu lokala, je velika verjetnost, da bo natakar lagal o naročilu in vam zaračunal več. Prav tako natakar pogosto ne bo spil pijače, ki ste mu jo naročili. Zaračunal vam jo bo, nato pa jo naslednjič ponovno prodal.