Ko se je kuharski mojster Tom Kerridge bližal svojemu štiridesetemu rojstnemu dnevu, je tehtal že skoraj 200 kilogramov. Njegov življenjski stil je bil tudi zaradi narave njegovega dela takrat močno povezan z nočnim življenjem, energijsko bogato hrano in opojnimi pijačami. In prav bližajoča se okrogla letnica je botrovala osebni zavezi, da bo moral pri sebi (in s seboj) nekaj korenito spremeniti.
Seveda so mu najprej vsi svetovali, da bi moral začeti telovaditi. A to je lažje reči kot storiti.
»... le redki si predstavljajo, kako srhljivo je biti v mojih čevljih številka 45 in s skoraj 200 kilogrami pri skoraj štiridesetih vkorakati v fitnes ter zaupati svoje zdravje natreniranemu 25-letniku z radiatorjem namesto trebuha. Čustveno in telesno sva si bila popolnoma različna in nimava nobenih skupnih točk. Nerodno mi je bilo, sram me je bilo in – kar je najtežje za nekoga, ki je navajen biti vodja, kot sem jaz – nimaš nadzora nad situacijo,« je bil sam s seboj takoj iskren Tom Kerridge, ki mu je takrat postalo jasno, da bo moral svojo novo pot začeti pri hrani in šele nato priti tudi na telovadbo.
Iskanje prave!
Odločen, da storil, kar si je zadal, se je najprej lotil temeljitega raziskovanja in kmalu ugotovil, da nasvetov za hujšanje kar mrgoli. Teh so polni tako klasični kot spletni mediji, praktično vsi profesorji, zdravniki, nutricionisti in samooklicani strokovnjaki pa neprestano poudarjajo, kako pomembna sta 'uravnotežena' prehrana in aktiven življenjski slog.
»Vedel sem, da zame – in za kogarkoli, ki mora izgubiti ogromno kilogramov – to ne pride v poštev,« je še ugotavljal in si takoj priznal, da mu na novo zadani projekt ne bo uspel, če si bo privoščil eno kepico sladoleda namesto dveh. »Z uravnoteženo prehrano ohranjaš telesno težo. Uravnoteženost pride v poštev, ko si dosegel težo, ki so jo želiš in jo skušaš ohraniti.«
Prišel je skratka do spoznanja, da se bo za izgubo teže moral držati 'neuravnotežene diete'. Če naj bi Tom Kerridge resnično shujšal, je moral s svojega jedilnika črtati vse tisto, kar ga je pripeljalo v položaj, v katerem se je znašel.
Ponovno pa je bil s seboj tudi tako iskren, da je vedel, da na dolgi rok ne bo zdržal diet s štetjem kalorij, pa tistih brez maščob ali onih, ki temeljijo na beljakovinah. V poštev niso prišle niti prismuknjene diete, kot je 'dieta z zeljno juho'. Vse po vrsti so zahtevale preveč odrekanja ali pa so bile preprosto neprijetne.
»Kot kuharski mojster, ki je nenehno v pogonu, sem se zavedal, da se bom držal le diete, ki mi bo dovolila jesti resnično slastno hrano.«
Dieta sreče
Ker se zaradi svojega dela ne bi mogel držati diete brez maščob, saj v obeh njegovih restavracijah uporabljajo obilico masla, mlečnih izdelkov in živalskih maščob, ki bogatijo okus, se je nazadnje poglobil v dieto z malo ogljikovih hidratov in ugotovil, da je tradicionalen način prehranjevanja (četudi po meri strokovnjakov 'uravnotežen') poln ravno teh.
»Pogledal sem jedilni list svojega puba The Hand and Flowers in opazil, da je ena naših najpriljubljenejših jedi goveji zrezek s krompirčkom. Nič čudnega, saj je razkošna! Če bi se držal diete z malo kalorijami ali manj maščobami, tega ne bi smel jesti. V primeru diete z malo ogljikovimi hidrati, pa bi se je lahko privoščil vsaj polovico. Takrat sem vedel, da sem na dobri poti,« se svojih prvih tuhtanj o spremembi prehranskega režima spominja Tom Kerridge.
Ko je dieto z manj ogljikovih hidratov spoznaval še bolj podrobno, pa je odkril, da bi si lahko privoščil dvojni zrezek brez krompirja ali pa krompir nadomestil z zeljem, špinačo ali brokolijem z jedilnika. Tako bi lahko jedel zunaj ali pa v svoji restavraciji, kar bi pomenilo tudi, da bi se ne počutil več prikrajšanega.
»Zmaga!«
Rečeno, storjeno!
Ko mu je teorija o zrezku brez krompirja postala jasna, je taisti princip nato uporabil še pri ostalih svojih najljubših jedeh. Vedel namreč je, da se bo na dolgi rok lahko držal svojega načrta le, če bo njegov jedilnik karseda bogat, raznovrsten in okusen. In dieta, ki jo je izbral, je to omogočala.
Še več. Ker je iz svojega jedilnika izločil dolgočasnost in suhoparnost stalnih prilog, kot so testenine, krompir, kruh ali riž, se je kot pravi kuharski mojster potrudil, da je toliko bolj okusna in izrazitejša postala hrana, ki mu je ostala na krožniku. Temelj njegovih tedenskih jedilnikov so tako postali polni angleški zajtrki, obilne omlete s sirom in slanino, različne vrste sesekljanih solat s pikantnim chorizom, slanimi inčuni, feto in olivami, potrudil pa se je tudi, da je v vsako jed natrpal karseda veliko okusov in, kar je prav tako pomembno, različnih tekstur.
»Moje najpriljubljenejše jedi ob koncu tedna so zdaj mesne enolončnice in obare, v katerih pogosto plavajo mesnate gobe, ter pečenke s hrustljavo kožo, kot sta svinjska ali jagnječja,« še dodaja vidno zadovoljni Tom Kerridge, ki je od takrat, ko je pričel temeljito spreminjati svoj jedilnik, shujšal že neverjetnih 70 kilogramov.
Kuharski mojster, ki se je z nekaj iznajdljivosti tako domislil čisto svojega recepta za hujšanje, danes pravi, da prav nič ne pogreša hrustljavo pečenega krompirja, saj taisto (in še več) dobi tudi, ko ugrizne v kos dobro pečenega mesa ali ribo s hrustljavo zapečeno kožo. In čeravno sprva ni veliko razmišljal o tem, kako dieta z veliko beljakovinami in malo ogljikovimi hidrati deluje na prehranskem nivoju, temveč bolj, zakaj mu je všeč, je kmalu ugotovil, da ima veliko sestavin, ki jih je zadržal na svojih krožnikih, še eno pomembno kvaliteto. Spodbujajo namreč tvorbo dopamina – t.j. kemijske spojine, ki deluje na tisti del možganov, kjer občutimo užitek. Nič čudnega torej, da se je Kerridgove diete zato prijelo kar ime 'srečna dieta'.
In ker je s pomočjo svoje 'srečne diete' v zgolj treh letih izgubil kar 70 kilogramov, je kaj hitro zbudil izjemno zanimanje ljudi, ki so naenkrat želeli izvedeti vse do zadnjih podrobnosti te njegove diete. Zato je Tom Kerridge skrivnost diete, skupaj z vsemi slastnimi recepti (in naj vas še enkrat spomnimo, da je Tom Kerridge profesionalni kuhar), izdal v zajetni knjigi Moja srečna dieta – Kako shujšati z malo ogljikovimi hidrati in ostati srečen.
Knjiga je praktično takoj postal velika prodajna uspešnica in bila deležna nadvse navdušenih odzivov, med drugim tudi Russela Branda: »Tom Kerridge je Merlin s kuhalnico. Ustvaril je slastne recepte, ki zapeljejo možgane z dopaminom, telo pa preplavijo z ugodjem. Izbrati bi ga morali za ministra za prehrano ali utopiti kot čarovnico.«
Priporočamo!
- »Najprej sem se odpovedal alkoholu, nato pa začel sestavljati jedilnik z jedmi z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, ki pa spodbujajo sproščanje dopamina, hormona sreče. Med njimi so meni ljuba živila kot jajca iz proste reje, kakovostno meso, mastne ribe, artičoke in listnata zelenjava, zato se niti za hip nisem počutil prikrajšanega in nisem čutil lakote.«
Ker verjamemo, da boste s knjigo Moja srečna dieta veliko lažje uresničili cilj, ki se vam s sledenjem mnoštvu na dolgi rok neučinkovitih diet neprestano izmika, vas na tem mestu obveščamo, da so knjigo v slovenščini izdali tudi pri Mladinski knjigi.
In ker slednja še zdaleč ni edina knjižna novost, s katero vam bodo odslej lahko postregli, vas želimo v nadaljevanju opozoriti še na nekaj čudovitih novih izvodov.
Naj vas na tem mestu opozorimo na nekaj naslednjih zanimivih knjižnih naslovov:
- Dr. David Ludwig: VEDNO LAČNI?
Če uživamo manj kalorij, začasno shujšamo, toda telo se upre z lakoto in upočasnjeno presnovo. In kilogrami se vrnejo. Če pa jemo bolje − uživamo več kakovostnih maščob ter beljakovin in manj močno predelanih ogljikovih hidratov − reprogramiramo maščobne celice, da shranjujejo manj kalorij. Ta knjiga natančno pojasnjuje zmote o maščobah in prinaša program, s katerim zmanjšamo hrepenenje po slabi hrani, ponastavimo presnovo in trajno shujšamo. Z odličnimi recepti, ki so popotnica v trajno spremembo prehrane, bo lakota potešena, kilogrami premagani, zdravje okrepljeno.
Dr. David Ludwig, avtor svetovne uspešnice Vedno lačni, je raziskovalec, specialist endokrinolog in profesor na medicinski fakulteti univerze Harvard. V ameriških medijih velja za »borca proti debelosti«.
- Več avtorjev: KAKO DELUJE HRANA
Najnazornejši slikovni vodnik po hrani in prehrani.
Hrana nas ohranja pri življenju, hrani telo in dušo. A kakšna hrana je dobra – hranljiva, zdrava in hkrati osrečujoča? Ob velikanski ponudbi živil in marsikdaj protislovnih nasvetih zlahka podvomimo, kaj in kako jesti.
Kaj vse lahko jemo? Katera hranila so nujna? Kako živila pripravljamo? Zakaj nam nekaj lahko škoduje? Kakšne načine prehranjevanja poznamo? Kako s hrano vplivamo na okolje? Kakšna je hrana prihodnosti?
Najpomembnejša dejstva, nova spoznanja in številne zabavne zanimivosti o prehranjevanju vam bodo omogočili, da boste še lažje izbrali hrano, ki je najboljša za vas, in v njej resnično uživali.
- Več avtorjev: KAKO DELUJE TELO?
Najnazornejši slikovni vodnik po človeškem telesu
Za avtomobil, pralni stroj in računalniško igrico dobimo navodila – za telo pa ne. Zato je pred vami navodilo za uporabo lastnega telesa, ki bi ga moral imeti in prebrati prav vsak. Kaj nam sporoča, da smo lačni? Zakaj nas zvija v trebuhu, kadar smo živčni? In zakaj telo včasih ne deluje tako, kot bi si želeli, in se spopadamo s prebavnimi težavami, kratkovidnostjo, alergijami?
Osupljiva dejstva, podprta z jasnimi in preglednimi grafičnimi prikazi, vam bodo dala nov vpogled v čudoviti stroj, imenovan človeško telo, in procese, ki nas ohranjajo pri življenju.
- Elisabeth Raith-Paula: KAJ SE DOGAJA V MOJEM TELESU
Popolnoma predelana nova izdaja knjige, ki spremlja dekleta v razburljivih letih, ko iz deklic postanejo ženske. V prvih poglavjih bodo izvedele ključne stvari o svojih telesnih spremembah. Kaj se bo zgodilo in kako bo, ko bodo dobile prvo menstruacijo, kaj jim želi telo s tem povedati? Kako se lahko naučijo bolje razumeti njegove znake ali kako se lahko spoprijateljijo s svojim telesom? Ta knjiga bo vsem odraščajočim dekletom pomagala razvozlati skrivnostne znake njihovega telesa in jim pokazala, kako super je in kako so lahko ponosne, da postajajo ženske.
