Tomaž Centa živi v Peruju in balina za novo domovino

Tomaž Centa živi v Peruju in balina za novo domovino (foto: Boštjan Heglar) Boštjan Heglar
Vir: Jana
22. 10. 2017

Življenje Koprčana Tomaža Cente se ves čas suče okoli balinanja, ki ga je tudi odpeljalo v Peru. Tam si je 43-letni mednarodni balinarski sodnik, ki je po poklicu inženir geodezije, ustvaril novo družino in septembra prvič nastopil na balinarskem svetovnem prvenstvu v Maroku.

Veliko Slovencev se odloči za življenje v tujini, vendar le redki pristanejo v Peruju. Koprčan Tomaž Centa je bil priznani mednarodni balinarski sodnik in veliko potoval po svetu. Med obiskom balinarskega prijatelja v Peruju se je pred osmimi leti zaljubil v prijateljevo sestro in si v Limi ustvaril novo družino. »To je dolga zgodba. Zaljubil sem se v Perujko,« pravi 43-letni inženir geodezije.

Slovenija ima najboljše balinarje na svetu. Tomaž Centa realno ocenjuje, da bi bil v Sloveniji med najboljšimi sto igralci. Leta 1992 je bil mladinski državni prvak in večkrat so ga povabili v državno reprezentanco, vendar nikoli ni zaigral na velikih tekmovanjih. Zato je svojo priložnost videl med sodniki. Pri 26 letih je postal najmlajši mednarodni sodnik na svetu in začel soditi na svetovnih prvenstvih. Leta 2000 je prvič sodil na mladinskem svetovnem prvenstvu v Aosti v Italiji in leto pozneje na članskem svetovnem prvenstvu v Kranju.

Začel je spoznavati ljudi z vsega sveta. Čilence, Argentince, Brazilce ... »Leta 2003 sem na svetovnem prvenstvu v Nici spoznal še Perujce. Med njimi je bil najboljši perujski balinar Alfredo Chavez. Videla sva se še leta 2004 na svetovnem prvenstvu v Viñi del Mar v Čilu in leto pozneje v Torinu. Po štiriletnem premoru sva se znova srečala leta 2009 na svetovnih igrah v Tajvanu. Povabil me je v Peru. Organiziral sem si enomesečno potovanje v Peru in Argentino, kjer sem prav tako imel prijatelje. V Peruju sem spoznal Alfredove sestre. Edina samska med njimi Erika Karina Chavez Farfan se je zaljubila vame in jaz vanjo,« je med obiskom v Sloveniji povedal Tomaž Centa, ki je sodil na štirih mladinskih in petih članskih svetovnih prvenstvih, na evropskih prvenstvih, štirih finalih lige prvakov, sredozemskih igrah v Almerii 2005 in dvakrat na svetovnih igrah 2009 v Tajvanu in 2013 v Kolumbiji, prvič kot perujski sodnik. Leta 2016 je sodil na panameriškem prvenstvu v Limi.

V letu dni se je odločil za korenito spremembo v svojem življenju. »Že sva načrtovala, da bi Erika prišla živet v Slovenijo. Uredil sem ji vizum, da je julija 2010 prišla k meni, vendar sem se odločil, da se bom preselil v Peru, ker bom jaz lažje našel službo tam kot ona v Sloveniji,« je dejal Koprčan, ki je v Sloveniji pustil dva otroka in hišo. Prodal je avto in motor ter odšel s trebuhom za kruhom in ljubeznijo.

Kmalu je našel službo, nato bil pet mesecev brez dela, zdaj pa je zaposlen kot profesor topografije na srednji poklicni šoli v Limi. »Prvi dve leti sem se moral prilagoditi pedagoškim zadevam, ker nikoli nisem poučeval, zdaj pa poučujem že štiri leta in pol. Delam kot profesor na inštitutu za gradbeništvo Capeco in zasebnem inštitutu Tecsup, kjer poučujem topografijo v rudniških operacijah,« je o svojem delu, ki mu je v veliko veselje, povedal Tomaž Centa. Na Capecu je najbolj priljubljen profesor med dijaki že tri semestre zapored, na Tecsupu pa v zadnjem semestru med kar 200 kolegi. »Imam lepe možnosti, da kmalu postanem koordinator na topografiji. Pred menoj je še lepa poklicna kariera,« je zadovoljen Tomaž, ki rad poudari, da je v Peruju dosegel veliko več, kot bi lahko v Sloveniji. Žena Erika Karina Chavez Farfan, ki je stara 41 let, ima zelo dobro službo v telekomunikacijski družbi.

»Hitro sem se vključil v življenje v Peruju; hrana je odlična, promet pa katastrofalen. Preveč stresno je, izgubiš živce,« je izpostavil Tomaž, ki ima v Sloveniji 19-letnega sina Alexa in 14-letno hči Gajo. Njegovo veliko veselje je tudi hčerkica Lucia Belen, stara dve leti in tri mesece: »Nekaj razume tudi slovensko, zna šteti do deset.«

V Peruju se je uveljavil tudi kot balinar. »Letos sem dobro balinal, slišali so zame in me povabili v reprezentanco. Moral sem se uvrstiti na svetovno prvenstvo v boju še z dvema balinarjema. Dva v štafeti sta bila določena, imeli smo še eno prosto mesto, ki sem si ga priboril jaz,« je povedal Tomaž, ki je v Peruju treniral tri- do štirikrat na teden po dve do tri ure na dan.

Na poti v Maroko se je ustavil v Sloveniji in obiskal starše, otroke in drugo sorodstvo v Kopru: »Doma nisem bil dve leti in osem mesecev; toliko časa nisem videl 88-letne none Tončke, tete, bratrancev, nečakov, svaka. Sestra Martina in otroka so bili pri meni pred osmimi meseci, mama Mirka pa pred dvema letoma.«

Na baliniščih okoli Kopra je treniral na polno. Hendikep za Perujce je v tem, da imajo drugačna igrišča, krajša za 3,5 metra od tistih, na kakršnih igrajo na svetovnih prvenstvih. Tomaž je na svetovnem prvenstvu v igri v krog zasedel peto mesto, v odločilnem boju za vstop v polfinale, s katerim bi si zagotovil najmanj bronasto kolajno, je izgubil proti Slovencu Dejanu Tonejcu. V dvojicah z Jesusom Altamiranom je bil deveti. Perujcem je zgodovinski uspeh prinesel Altamirano z bronom v natančnem zbijanju.

Tomaž Centa ima velike načrte tudi za prihodnja leta. »Če se bom izkazal, bom ostal reprezentant. Prihodnje leto bodo panameriške igre v Kaliforniji in v Limi leta 2019, ko bo sledilo novo svetovno prvenstvo. V Peruju so naredili nova igrišča. Čeprav sem star 43 let, bom lahko v reprezentanci še nekaj let,« Tomaž Centa verjame vase.

Besedilo: Jasna Milinković
Fotografije: osebni arhiv, Boštjan Heglar