"Ko počistiš s kradljivci časa in se dobro organiziraš, ugotoviš, da lahko v enem dnevu postoriš veliko," pravi Tomaž Grm. Direktor Butan plina je ob tem namreč še na čelu Kolesarske zveze Slovenije, ima štiri otroke in vodi dobrodelne projekte, kot je Varno na kolesu.
Poleg tega, da ste direktor Butan plina, ste tudi strasten kolesar. Kako in kdaj ste se 'okužili' s kolesarstvom? Koliko kilometrov povprečno prevozite v eni sezoni?
Pred dobrimi 10 leti mi je prijatelj predlagal, da namesto gorskega kolesa kupim cestno kolo, da se bova lahko vozila skupaj. Tako se jaz danes še zmeraj vozim in prekolesarim približno pet tisoč kilometrov na leto, prijatelj pa ...
Katera tura je vaša najljubša?
Verjetno tiste najtežje ostanejo najdlje v spominu: v enem dnevu prevoziti Mangart, Vršič in Krvavec ali po slovenski diagonali od Hodoša do Dragonje. Tudi tridnevno kolesarjenje s prevoženimi tisoč kilometri na koncu je ostalo v spominu, kakor tudi veliko voženj, kjer lahko občudujemo naravo v vseh njenih lepotah.
Tudi poslovno ste povezani s kolesarstvom. Program Varno na kolesu, ki teče na pobudo družbe Butan plin, združuje veliko osnovnih šol. Zakaj podpora temu projektu, zakaj kolo?
Tako je, program Varno na kolesu, ki ga letos izvajamo že peto leto zaporedoma, je v tem šolskem letu združil skoraj 90 šol oziroma tri tisoč šolarjev. Trenutno sodelujejo osnovnošolci, ki se pripravljajo na kolesarski izpit in s tem v novi vlogi vključujejo v promet, v prihodnjih letih pa načrtujemo še dodatno razširitev programa na druge starostne skupine. Varnost je pomembna vrednota našega poslovanja in tudi s tovrstnimi aktivnostmi jo poskušamo uresničevati širše – v družbi. Kolo je zagotovo najbolj trajnostno prevozno sredstvo, ki ga poganja naša lastna energija. S tem pomembno prispevamo k zmanjšanju škodljivih izpustov, predvsem v mestnih središčih. Po drugi strani omogoča tudi gibanje in zdrav življenjski slog – to, čemur velika večina danes posveča premalo časa. To sta dve najpomembnejši sporočili, ki jih želimo prenesti na mlade. Vesel sem takšnega odziva šol. Na naš naslov prihajajo izjemni izdelki, zahvalimo se lahko tako otrokom in njihovim mentorjem kot partnerjem projekta, ki podpirajo program Varno na kolesu.
So šolarji za sodelovanje tudi kaj nagrajeni?
Seveda. V aprilu nas čaka pet regionalnih prireditev – v Gorišnici, Polzeli, Novem mestu, Šenčurju in Ljubljani – kjer bomo razglasili regijske finaliste in predali simbolične nagrade vsem tri tisoč otrokom. Regijski finalisti bodo prejeli tudi denarne donacije. Maja bomo nato v Ljubljani gostili 10 šol finalistk, kjer bo prav vsak učenec prejel kolesarsko čelado in majico, zmagovalna šola pa prejme tudi donacijo v višini tisoč evrov. Nagradni sklad nam je letos skupaj s partnerji uspelo še povečati – znaša več kot 20 tisoč evrov.
Poleg tega ste na čelu Kolesarske zveze Slovenije. Kaj pomeni ta funkcija in kako bi komentirali stanje kolesarstva v Sloveniji?
Ta naziv prinaša veliko odgovornosti in s tem obveznosti. Kolesarstvo, kot način življenja, se premika v pozitivno smer, in to je tisto, kar me najbolj motivira, saj si želim, da bi letos Slovenci naredili več kilometrov kot lani in da bi na kolo sedlo več kolesark in kolesarjev kot preteklo leto. Na tekmovalnem področju vzgajamo zelo dobre kolesarje, ki v mladosti odhajajo v tujino, v najboljše klube, in so v primerjavi s preostalimi športi daleč najštevilnejši. V letošnjem letu je v ekipah svetovnega elitnega razreda kar 13 kolesarjev. Seveda je še veliko prostora za izboljšanje, predvsem na področju prepoznavnosti kolesarstva, izvedbi prireditev ...
Kako uskladite službene obveznosti, kolesarstvo in družino? Je težko, saj vse terja precej časa?
Ko počistiš s kradljivci časa in se dobro organiziraš, ugotoviš, da lahko v enem dnevu postoriš veliko. Zgodaj zjutraj je na sporedu šport, potem posel, družina in druge obveznosti pa vse do večernih ur.
Predvidevam, da potem tudi družinsko večino prostega časa preživite športno?
Imam štiri otroke: Marka, Jakoba, Marijo in Valterja. Skupaj smo kolesarili že ob reki Donavi – vse od izvira do Budimpešte, kar je naneslo kar 1.400 kilometrov. Radi se podamo tudi na kakšno manjšo turo po Sloveniji ali družinski maraton.
Zakaj je po vašem mnenju kolesarstvo šport, s katerim se ukvarja vse več ljudi?
Kolesariti pomeni živeti! Menim, da je človek zadovoljen sam s seboj, ko naredi nekaj dobrega zase, za svoje zdravje, za dušo. In če lahko ob tem še uživamo ob pogledu na naravo in se premikamo v želeno smer, je odgovor samoumeven. Po tako dobrem počutju si zagotovo zaželimo vse to ponoviti in nadgraditi ... In tako se premikajo tudi kilometri na števcih.
Kolesarstvo je šport, s katerim se ukvarja tudi veliko poslovnežev. Greste kdaj skupaj na trening?
Kolesarstvo združuje in skupinske vožnje so primer takega druženja. Pogosto se zgodi, da se dogovorimo za skupno turo in ob koncu poklepetamo tako o kolesarstvu kot o poslu.
Eva Jandl
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču