Trije znanstveniki so prejeli Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za leto 2025, ker so odkrili, kako telo preprečuje, da bi se njegov lasten imunski sistem obrnil proti samemu sebi.
Shimon Sakaguchi z univerze v Osaki na Japonskem, Mary E. Brunkow z Inštituta za sistemsko biologijo in Fred Ramsdell iz podjetja Sonoma Biotherapeutics v ZDA so identificirali specializirane celice 'varnostnike', ki nadzorujejo naš imunski sistem. Njihova odkritja so ključnega pomena za razumevanje zdravljenja in preprečevanja avtoimunskih bolezni.
Trojica si bo razdelila nagrado v višini 11 milijonov švedskih kron (približno 870.000 funtov).
Regulatorji imunskega sistema
Učinkovit imunski sistem je ključnega pomena. Oblikuje tkiva med rastjo, odstranjuje stare celice in odpadne snovi ter uničuje nevarne viruse, bakterije in glive, s čimer nas ohranja zdrave.
Vendar pa se imunski sistem sooča z občutljivim izzivom: vsak dan mora napasti na tisoče različnih mikrobov, med katerimi se mnogi razvijejo tako, da so zelo podobni našim lastnim celicam – a kljub temu ne sme nikoli zamenjati lastnega tkiva za sovražnika. Kako torej imunski sistem ve, katere celice naj napade in katerih ne?
To vprašanje so imunologi preučevali desetletja. A prav prelomno delo letošnjih Nobelovih nagrajencev je privedlo do odkritja specializiranih imunskih celic – imenovanih regulatorne T celice (ali krajše kar T-reg) –, ki preprečujejo, da bi imunske celice napadle naše lastno telo, ter tako ohranjajo ravnovesje v imunskem sistemu.
Če so celice T policaji, ki iščejo in uničujejo okužene ali tumorske celice, so Treg celice notranja kontrola, ki nadzira, da policisti ne zlorabijo pooblastil, ne aretirajo nedolžnih in se ne spravijo na lastne državljane.
— Roman Jerala (@rjerala) October 6, 2025
Enigma avtoimunskih bolezni
Dolga leta imunologi niso razumeli, zakaj nekatere imunske celice delujejo pravilno, druge pa 'podivjajo' in napadejo lastna tkiva telesa. Ko se to zgodi, pride do avtoimunskih bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 1, revmatoidni artritis in multipla skleroza.
Dolgo je veljalo, da je pri imunski toleranci ključno vlogo igral priželjc (timus) – majhna žleza v prsnem košu. Menili so, da se v priželjcu uničijo tiste imunske celice (posebej T limfociti), ki premočno prepoznavajo lastne beljakovine telesa. Tiste, ki kažejo le blago reaktivnost, pa se nato sprostijo v krvni obtok, da patruljirajo po telesu.
Vendar pa je raziskovanje Sakaguchija v osemdesetih in devetdesetih letih pokazalo, da obstaja posebna skupina T celic, ki ima ključno vlogo pri zaviranju imunskih odzivov in preprečevanju, da bi imunski sistem napadel lastna tkiva.
V prvem poskusu je Sakaguchi kirurško odstranil priželjc novorojenim mišim in jim nato vbrizgal T celice genetsko podobnih miši. Domneval je, da bodo miši imele šibkejši imunski sistem in manj T celic.
Namesto tega je odkril, da obstajajo T celice, ki so zaščitile miši pred razvojem avtoimunskih bolezni.
V naslednjem desetletju je raziskoval, ali obstajajo različne vrste T celic z različnimi vlogami v imunskem odzivu. Leta 1995 je objavil članek, ki je opisal novo vrsto T celice, imenovano 'regulatorna T celica'. Pokazal je, da T celice z določenim tipom beljakovine na površini dejansko odstranjujejo škodljive T celice.
Sprva so bili znanstveniki do obstoja regulatornih T celic skeptični. Vendar sta raziskavi Brunkow in Ramsdella iz devetdesetih in zgodnjih 2000-ih pokazali, kako regulatorne T celice delujejo.
Njuno delo je pokazalo, da regulatorne T celice preprečujejo, da bi imunske celice napadle telo, tako da izločajo beljakovine, ki dušijo imunski odziv, ali pa neposredno pošiljajo protivnetne signale.
Odkrila sta tudi posebno beljakovino, imenovano FoxP3, ki označuje te regulatorne T celice. To je znanstvenikom omogočilo, da so lahko prepoznali, kdaj gre za regulatorno celico, in jih izolirali za nadaljnje raziskave.
Ta odkritja so pokazala, kako pomembne so T-reg pri uravnavanju vnetnih imunskih celic v telesu.
The 2025 medicine laureates identified the immune system’s security guards, regulatory T cells, which prevent immune cells from attacking our own body.
— The Nobel Prize (@NobelPrize) October 6, 2025
The fundamental knowledge that researchers have gained through the discovery of regulatory T cells and their importance for… pic.twitter.com/FuWlqLaeE9
Pomen odkritja
Delo letošnjih Nobelovih nagrajencev je močno razširilo področje imunologije, saj je preseglo zgolj razumevanje imunološke tolerance.
Njihovo raziskovanje je razkrilo, da sta imunost in vnetje aktivno regulirana procesa. Zagotovilo je številne nove ideje za nadzor vnetnih bolezni – ne glede na to, ali jih povzročijo okužbe, alergeni, onesnaževala iz okolja ali avtoimunost. Prav tako je ponudilo nove načine za preprečevanje zavrnitve presaditev in odprlo možnosti za izboljšanje imunskih odzivov pri zdravljenju raka ter pri razvoju cepiv.
Vir: The Conversation, X (nekdanji Twitter)
Preberit si tudi:
