Trener, ki s tajskim boksom razbija stereotipe

• Story: Andrej, če bi naju v tem trenutku čakal boj v ringu, bi začela z wai khrujem, ritualom, ki ga tajski boksarji izvajajo pred borbami.

Drži. Gre za ritual, s katerim borec izkaže spoštovanje svojemu trenerju in prosi za zaščito v ringu - zase in za nasprotnika. Sledi ram muay, obredni ples, ki ga borca izvedeta pred bojem. Oboje temelji na spoštovanju, ki ima v tajski tradiciji izredno pomembno vlogo, tako v družini, družabnem življenju kot tudi v športu.

• Story: In spoštovanje se začne že z vstopom v dvorano.

Spoštovanje ima oziroma bi moralo imeti zelo pomembno vlogo pri vseh borilnih veščinah in športih na splošno. Govoriva o spoštovanju do trenerja, trening partnerjev in nasprotnikov. V tajski tradiciji pa se spoštovanje, ki ga izkazujejo tudi na treningu in v ringu, vseskozi nanaša tudi na družino.

• Story: Kljub temu je, stereotipno, marsikdo še vedno prepričan, da je tajski boks brutalen, agresiven, nasilen (Andrej zmajuje z glavo, op. a.). Vi pravite, da ni nevaren, saj spada med športe z najlažjimi, skoraj ničnimi poškodbami.

Vsakega vrhunskega športnika spremljajo poškodbe, nekaterim celo krojijo kariero. V tajskem boksu so poškodbe statistično lažje kot na primer pri avtomobilizmu, padalstvu ali smučanju, če navedem le nekatere, in ne povzročajo trajnih posledic. Najbolj pogoste so različne udarnine, modrice in presekanine, kar pa se dokaj hitro sanira. Redkeje pride do težjih poškodb. Pri rekreacijski vadbi tajskega boksa pa poškodb ni, seveda če so treningi vodeni strokovno in se upoštevajo trenerjeva navodila. Kot zanimivost lahko dodam, povezano z nasiljem, da v svoji tekmovalni in trenerski karieri še nisem doživel, da bi se na tekmovanju stepli. Tako med borci kot tudi trenerji velja veliko medsebojno spoštovanje in vse, ki tega ne premorejo, brez izjeme odstranimo.

• Story: Kdo vse potrka na vrata vašega kluba Khun Kao Ljubljana?

Pri nas trenirajo večinoma rekreativci. Gre za zelo široko populacijo obeh spolov, različnih poklicev, družbenih statusov in zanimanj. V našem društvu imamo tako na primer direktorje, zdravnike, študente ... starostnega razpona od 7 do 59 let, kolikor jih šteje naš najstarejši član. Veseli me, da je v zadnjem času močno naraslo zanimanje žensk za tajski boks, saj smo tako porušili še en stereotip, da gre za izključno moški šport. Še več. Lahko rečem, da so se ženske v povprečju izkazale kot bolj disciplinirane in zagrizene kot moški. Drži pa, da nekaterim še vedno bolj ustrezajo individualni treningi, ki jih prav tako izvajamo v našem klubu.

• Story: Ste koga že zavrnili oz. mu prepovedali vstop v vašo dvorano?

V času našega delovanja smo se seveda znašli tudi v situacijah, ko smo morali odreči gostoljubje določenim osebam, a je bilo tega res zelo malo. Zakon o uporabi fizične sile je precej jasen. Hkrati pa pri nas velja interno pravilo, da mora med člani in trenerji, kot tudi med člani veljati medsebojno spoštovanje in nihče ne sme blatiti ugleda kluba v dvorani ali zunaj nje.

• Story: Mnogo varovancev, bodisi rekreativcev ali tekmovalcev, vas ima za drugega očeta. Med drugim jim dajete odlično popotnico - da življenje ni sestavljeno samo iz zmag.

Predvsem s tekmovalci smo veliko skupaj in logično je, da se med učencem in trenerjem vzpostavi nekakšna vez, ki temelji na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Prav tako se name velikokrat obrnejo drugi člani kluba, predvsem mlajši, saj jim lahko s svojimi izkušnjami svetujem in pomagam. To pa pomeni tudi določeno odgovornost zame, saj moram s svojim ravnanjem biti dober zgled. Lahko rečem, da imamo tako drug drugega na očeh. Kot učitelj tajskega boksa lahko mladino naučim predvsem, da v življenju sicer ne bo vedno vse potekalo po načrtih, da pa se z močno voljo in disciplino lahko doseže skoraj vse. Samo odnehati se ne sme.

• Story: Kaj ti da tajski boks v primerjavi z drugimi borilnimi športi?

Tajski boks je zelo uporaben in vsestranski, hkrati pa ne vsebuje zapletenih akrobacij, tako da se ga lahko nauči vsak. Zaradi specifike gibov in načina treniranja pa ni koristen le iz samoobrambnega vidika, temveč je primeren tudi kot način funkcionalnega treninga, saj z rednim treniranjem ohranjamo in pomlajujemo telo. To pomeni, da izboljšamo vzdržljivost, moč, hitrost, natančnost in gibljivost. S posebnim poudarkom na jedru telesa in stabilizacijskih mišic telesu povrnemo pravilno držo in poskrbimo, da ostanemo vitalni in gibljivi tudi v pozni starosti, kar je pomembna informacija v današnjem času nezdravih gibalnih vzorcev večine odraslih in, kar je še bolj skrb vzbujajoče, tudi vse več otrok.

• Story: Kako naporni so treningi, če se omejiva le na rekreativce?

Rekreativni treningi so zasnovani tako, da so prilagojeni posamezniku, njegovim zmožnostim in ciljem. Vsi naši člani že po dokaj kratkem času opazijo velik napredek v formi. Za rezultat je seveda treba upoštevati trenerje in redno obiskovati treninge, saj le strokovno vodeni treningi in disciplina trenirajočega zagotavljajo napredek. Treningi so naporni, vendar naš sistem treniranja omogoča, da ga lahko uspešno opravi vsak, ne glede na stopnjo fizične pripravljenosti. Zaradi tega imamo treninge razdeljene v več skupin, od začetnikov in lažjih rekreativcev pa vse do tekmovalcev in tistih, ki se raje sproščajo na trših treningih in sparingih.

• Story: Kaj je tisto, kar 'naredi' dobrega tajskega boksarja? Je to talent ali vztrajnost, povezana s treningi?

Skupek vsega. Talent je seveda pomemben, ko govorimo o vrhunskih športnih rezultatih, vendar pride do izraza le s trdim delom. V bistvu je talent lahko precej varljiva zadeva. Sam imam izkušnje s kar nekaj 'talenti', ki so se preveč zanašali na ta svoj talent in so ostali 'večni talenti', medtem ko so jih 'garači' prehitevali po levi in desni. Sam dam trdemu delu prednost pred talentom.

• Story: V vašem klubu se poleg rekreativcev kalijo tudi izvrstni tekmovalci, ki posegajo po medaljah na evropskih in svetovnih tekmovanjih.

V 19-letnem delovanju kluba smo imeli že toliko državnih prvakov, da, iskreno, niti ne vem točnega števila. Hkrati smo imeli kar nekaj odmevnih mednarodnih uvrstitev, na primer svetovno profesionalno prvakinjo Nežo Petek. Pa Tino Sinjur, tretjeuvrščeno na evropskem prvenstvu, ki se je uvrstila na tretje mesto tudi na univerzitetnem svetovnem prvenstvu. Tu je še evropski prvak B-klase Domen Vidmar, pa Sebastjan Majster, drugouvrščeni na odprtem prvenstvu Evrope, če izpostavim samo nekatere.

• Story: Sami ste tajski boks začeli trenirati v srednji šoli. Zakaj ravno tajski boks, in ne na primer judo ali karate?

V srednji šoli sem treniral klasični boks, ki mi je prav tako zelo pri srcu. Po malo daljši prekinitvi zaradi poškodbe rame sem v živo spoznal tajski boks, ki sem ga pred tem poznal le skozi različne mite, knjige in filme. To je vsekakor veščina, ki te zasvoji, ko se je malo bolj resno lotiš. V njej se bodo našli tako tisti, ki si želijo nadpovprečno izuriti telo in duha, kot tudi tisti, ki v borilnih veščinah iščejo neki misticizem, vzhodnjaško tradicijo in zgodovino, ki je v približno tisoč letih obstoja te veščine zelo bogata. Treniral sem tudi druge borilne športe in veščine, a sem se najbolj našel in na koncu obstal prav v tajskem boksu.

• Story: Če se ozrete nazaj na tekmovalno kariero, kako uspešna je bila?

Imel sem nekaj uradnih in neuradnih borb tako v boksu kot tudi v tajskem boksu in bil med drugim državni prvak. A je bila moja tekmovalna kariera kratka. Danes sem ponosen, da je moja trenerska kariera bolj uspešna od tekmovalne in da me je že kar nekaj mojih učencev preseglo v športnih rezultatih.

• Story: Je v Khun Kao Ljubljana kdo, ki vas lahko nasledi? Še več - osvoji olimpijsko medaljo?

Zgodba o olimpijski medalji je seveda zelo mamljiva in ni nemogoča, vendar so za takšen uspeh potrebni še nekateri drugi dejavniki, na katere pa trenutno nimamo vpliva. V Sloveniji je tajski boks še dokaj marginalen šport in temu primerna je podpora države in mestne občine. Dobre priprave in kakovostni turnirji, ki so nujno potrebni za razvoj vrhunskega tekmovalca in se dogajajo v tujini, so povezani tudi z večjimi finančnimi in časovnimi stroški. Naše društvo deluje samooskrbno, to pomeni, da se vzdržujemo izključno iz članarin in vadnin naših članov in občasnih sponzorstev, s čimer pa pokrijemo zgolj stroške najema in opreme. Za odhode na večja tekmovanja trenerji v svojih službah koristimo dopust, ki pa ga seveda ni dovolj, da bi si lahko privoščili udeležbo na vseh tekmovanjih.

• Story: Trenersko vlogo opravljate že 19 let. Koliko še sami trenirate - za dušo?

Šport oziroma tajski boks je moj način življenja in trenutno nič ne kaže na to, da me bo kdaj minilo. (smeh) Treniram veliko, težko pa rečem, da isto ali toliko kot pred 20 leti, ko sem še tekmoval. Treniram predvsem bolj pametno ter svoje znanje in izkušnje posredujem učencem, da ne bi ponavljali istih napak, kot sem jih nekoč sam. Svojo mladost in vitalnost vzdržujem na skupnih treningih tekmovalne skupine, kjer treniram s 15 in 20 let mlajšimi, kar je odlična motivacija, in tu še kako velja pregovor, povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si.

• Story: Mimogrede, koliko so vam izkušnje, ki ste jih pridobili pri tajskem boksu, prišle prav pri poklicu, ki ga opravljate?

Borilne veščine so način življenja. Na neki način se vseskozi vse vrti okoli njih, tudi ob vsakdanjih opravilih, ko se tega mogoče niti ne zavedamo. Beseda borec namreč ne definira le športnika v ringu ali vojni. Borca prepoznate po tem, kako se odziva v vsakdanjih situacijah. Kako se spopada s stresom in izzivi. Predvsem takrat, ko gre vse narobe. Borca prepoznate po gibanju, po drži, obnašanju. Borec pomaga šibkejšim in ne izrablja svoje fizične (pre)moči.

• Story: Kot sva že omenila, v vašem klubu so otroci več kot dobrodošli.

Naša velika želja je, da bi ta plemeniti in koristni šport čim bolj približali otrokom. Zaradi še vedno trdno zakoreninjenega stereotipa, da so borilni športi nevarni in spodbujajo k nasilju, nas na tem področju čaka še veliko dela. Treniranje tajskega boksa omogoča otrokom zdrav gibalni razvoj, ki jim bo koristil tudi v odrasli dobi. Poleg fizičnih koristi pa je še bolj pomemben socialni razvoj, saj se bodo otroci naučili discipline in spoštovanja, znali se bodo postaviti zase in pridobili zdravo mero borbenosti, ki jim bo pomagala, da bodo lažje dosegali cilje. Verjetno pa ni treba posebej poudarjati, da so otroci, ki trenirajo borilne športe, redkeje žrtve medvrstniškega nasilja.

• Story: V klubu Khun Kao Ljubljana pa se vendarle ne ukvarjate izključno s športnim treniranjem.

Skupen imenovalec vseh naših dejavnosti je seveda tajski boks in telesna vadba. Poleg športnega treniranja v posebej za to specializirani in opremljeni telovadnici pa se že nekaj časa ukvarjamo tudi z družbenimi aktivnostmi, ki zajemajo različna predavanja in projekte, s katerimi pomagamo ranljivim skupinam - predvsem otrokom in mladostnikom, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v težkih življenjskih situacijah in na napačnih poteh. Tako smo v tem času podarili že kar nekaj opreme za treniranje. Pa vzeli pod okrilje mladostnike, ki so zapadli v kriminal, in nekatere zelo uspešno, tudi s pomočjo športa, spravili na pravo pot. Pa ne samo to, nekateri med njimi so celo dosegli dobre rezultate na tekmovanjih. Občasno organiziramo brezplačne delavnice z namenom preprečevanja nasilja nad ženskami, sam pa sem izvedel nekaj predavanj v okviru Unicefa in Socialne zbornice Slovenije.

• Story: Če bi pogovor, hipotetično, lahko začela z wai khrujem, kako bi ga končala? Tudi s 'plesom'?

Tajski boks je zavora pred vse hitrejšo dirko sodobnega sveta, ki vsekakor ne gre v pravo smer. Ohranja in razvija neke vrednote, ki jih danes vse manj cenimo in jih izgubljamo. Skoraj nujno je, da se znamo v današnjem hitrem tempu malo ustaviti, zamenjati stresno okolje in se notranje posvetiti samemu sebi. In tajski boks je za to zelo primeren.

 

Ilona Penzeš

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord