Vrtnarjenje: Učinkovit razpored na gredah

2. 7. 2017 | Vir: Jana
Deli

Če naredite dober razpored vrtnin na svojih gredah, si lahko obetate bogato letino. V poletnih mesecih je zelo pomembno tudi zalivanje.

Vsak vrtnar želi čim bolje izkoristiti razpoložljivi prostor in doseči čim večji pridelek. To je mogoče že z zasaditvijo vseh praznin na gredicah, z gojenjem hitro zorečih vrtnin pa se da z zelenjavnega vrta iztisniti več pridelkov. Takšne vrtnine je treba posejati kot vmesni ali medvrstni posevek med počasi zoreče vrtnine, lahko pa tudi na začasno izpraznjene gredice.

vrtnine

Vmesni posevki

Kljub najbolj natančnemu načrtovanju ostanejo posamezne obdelovalne površine včasih nekaj časa gole celo sredi glavnega rastnega obdobja. Na začasno prazno gredico posejte hitro rastoče vrtnine, ki jih boste lahko pobrali še pred naslednjim posevkom.

Vmesni posevki so še zlasti koristni za zapolnitev prostora med zimskimi zeljevkami. Z vmesnimi posevki je mogoče spomladi zapolniti gredice, kamor boste šele proti koncu maja presadili za mraz občutljive sorte vrtnin. Poleti lahko z vmesnim posevkom včasih zasedete gredice, ki so prazne med spravilom zgodnjega krompirja in sajenjem spomladanskega zelja. Za takšne primere je priporočljivo imeti ves čas pri roki semena vrtnin, ki bodo zrele za spravilo že 6 do 8 tednov po sejanju. Tako bo na vrtu vedno dovolj sveže zelenjave, zlasti če boste za vmesni posevek posejali redkvico, rdečo peso in ogrščico pak choi.

Medvrstni posevki

Za medvrstne posevke so primerne vrtnine, ki se razvijajo hitreje od drugih, s katerimi lahko uspevajo blizu skupaj brez medsebojnega tekmovanja ali ogrožanja. Brstični ohrovt in druge počasi rastoče vrtnine dolgo zasedajo veliko prostora na gredici. V nasprotju z njimi so nekatere sorte repe in rdeče pese zrele za spravilo že 8 do 10 tednov po sejanju, zato jih je priporočljivo posaditi med počasi rastoče vrtnine. Za več pridelkov na isti gredici je treba rastline redno zalivati in gnojiti ter paziti predvsem na rastline za glavni posevek.

vrtnarjenje

Na stalno gredico najprej posadite rastline za glavni posevek, na primer sladko koruzo, ter prst potlačite in zalijte. Že zdaj postavite opore, da ne bi pozneje poškodovali medvrstnih posevkov. Nato posejte medvrstne posevke. Vmes napravite setvene brazde in vanje posejte semena za medvrstni posevek. Poznejše medvrstne posevke posejte tako, da jih rastline glavnega posevka ne bodo zasenčile.

Primerne vrtnine

Za medvrstne in vmesne posevke so primerne vrtnine, ki hitro dozorijo in s tem ne ogrožajo pridelka vrtnin, gojenih za glavni posevek. Zelena solata je kot berivka uporabna že nekaj tednov po sejanju. Lahko jo pustite, da razvije glave. Repa zraste že v šestih tednih po sejanju in je idealna za medvrstni posevek med čebulo, šalotko in fižolom. Ogrščica pak choi hitro dozori. Uporabni so tudi zelo mladi listi, zato jo lahko sejete skoraj do jeseni. Spomladanska čebula je idealna za gojenje med glavnimi posevki čebule in šalotke ter vrstami korenja.

Učinkovito zalivanje

Vrtnarji pričakujejo, da bodo njihove rastline hitro rasle, lepo cvetele in dajale dober pridelek. Rastline bodo vse to zmogle samo ob stalni oskrbi. Če ne rastejo v zelo lahkih peščenih tleh in če ni daljše suše, bo večina vrtnih rastlin dobro uspevala ob zmernem zalivanju, pod steklom gojene pa potrebujejo več pozornosti.

Kdaj zalivati?

Poleg vrtnin, gojenih v posodah ali rastlinjakih, je treba najbolj skrbno zalivati pred kratkim posajene ali presajene rastline. Izsušitev jim namreč grozi, dokler ne razvijejo dovolj korenin za dobro ukoreninjenje. Če začnejo listi veneti in rumeneti, je treba rastline nemudoma zaliti ter jih nato redno in pravilno zalivati. Zalivanje naj bo čim bolj učinkovito, a hkrati varčno, saj je voda draga in je zlasti poleti dostikrat primanjkuje. Rastlin ne zalivajte sredi dneva, ko so sončni žarki najbolj žgoči, saj bi skozi vodne kapljice na listih povzročili ožige, vsa vlaga pa bi v najhujši vročini zelo hitro izhlapela iz tal. Zato je bolje zalivati v jutranjem ali večernem hladu, ko bo voda imela čas steči globlje v tla, kjer so korenine rastlin. Izhlapevanje vode s površja tal zavira tudi sloj zastirke. Tla najprej dobro namočite in šele nato nanje nasujte debelo plast organskega materiala, na primer vrtnega komposta ali dobro uležanega gnoja, ali pa nanje položite ponjavo ali folijo.

Kako zalivati?

Pri zalivanju usmerite vodo k spodnjemu delu rastline, da bo voda namočila tla naravnost do korenin. Pazite, da z močnim curkom ne odplaknete prsti. Pri vsakem zalivanju temeljito namočite tla. Rahlo škropljenje je nesmotrno in zapravljivo, ker vsa voda ostane na površju tal in ne pride do korenin, kjer je najbolj potrebna.

Težave zaradi zalivanja

Nepravilno zalivane rastline postanejo dovzetnejše za bolezni. Zaradi ovirane oskrbe s hranili se tudi slabo razvijajo. Vdrta rjava gniloba na paradižniku je znamenje pomanjkanja kalcija, kar je posledica nepravilnega zalivanja. Plesen se največkrat pojavi kot bela glivična obrast na listih rastlin, ki trpijo pomanjkanje vode. Razpočeni plodovi ali plutasta kožica so posledica neenakomernega zalivanja. Grenka pegavost jabolk je posledica pomanjkanja kalcija zaradi nepravilnega zalivanja.

Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju