Bo Dan reformacije postal navaden delovni dan? Razprave vse glasnejše

Se bo na koncu tehtnica prevesila v korist tistih, ki navijajo, da bi praznik ukinili?

V Nemčiji se znova razplamteva razprava o ukinitvi enega od državnih praznikov. Tema postaja vse bolj aktualna v kontekstu tako imenovane »jeseni reform«, obdobja, v katerem politiki vse pogosteje govorijo o spremembah zakonodaje in družbenih navad.

Predlog za ukinitev dneva reformacije

Najbolj svež predlog prihaja od Gitte Connemann, poslanke krščansko-demokratske unije (CDU) in vladne pooblaščenke za mala in srednja podjetja. V podkastu Table.Today je predlagala, da se razmisli o ukinitvi Reformationstaga (dneva reformacije), praznika, ki ga 31. oktobra obeležujejo v nekaterih delih Nemčije.

Ta dan zaznamuje dogodek iz leta 1517, ko je Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil svojih znamenitih 95 tez in tako sprožil protestantsko reformacijo. Praznik pa ni enoten po vsej državi – obeležujejo ga le v nekaterih severnih in vzhodnih zveznih deželah, kot so Schleswig-Holstein, Bremen, Hamburg, Saška, Turingija in Brandenburg. Kot trajni praznik je bil uveden šele leta 2017, ob 500. obletnici reformacije.

“Cerkev je prazna”

Connemannova je izjavila, da večina ljudi tega dne ne uporablja več za njegov duhovni namen:

»Včasih grem celo v cerkev – predstavljajte si! In vsakič znova me preseneti, kako prazne so cerkve, tako na dan reformacije kot na veliki petek,« je dejala.

Po njenem mnenju praznik izgublja duhovni pomen, zato se upravičeno postavlja vprašanje, ali je še potreben kot dela prost dan. “Verski prazniki bi morali služiti duhovni obnovi, ne pa biti samo še en prost dan,” meni Connemannova.

Gospodarska razprava: lahko en dan spremeni gospodarstvo?

Razprava prihaja v času, ko se Nemčija sooča z gospodarsko stagnacijo in išče načine za povečanje produktivnosti. Že prej je predsednik CDU Friedrich Merz omenil možnost ukinitve binkošnega ponedeljka, saj ta vedno pade na delovni dan.

Ekonomisti so glede koristi razdeljeni. Po podatkih Inštituta za nemško gospodarstvo (IW) bi dodatni delovni dan lahko povečal BDP za 5 do 8,6 milijarde evrov. Po drugi strani pa Inštitut za makroekonomske raziskave (IMK) trdi, da ukinitev praznika ne prinaša jasnih koristi. Direktor IMK Sebastian Dullien opozarja, da enačba »manj praznikov = večja rast« ne deluje, saj sodobno delo temelji na kompleksnejših mehanizmih.

Kaj bi to pomenilo za zaposlene?

Predlogi sprožajo skrb med sindikati in zaposlenimi. Nekateri menijo, da bi dodatni delovni dan povečal produktivnost, drugi pa opozarjajo na negativne učinke prekomernega dela – od izgorelosti do slabšega zdravja. Tudi nekateri delodajalci priznavajo, da je število praznikov v Nemčiji presenetljivo visoko.

Bertram Brossardt iz Bavarskega združenja delodajalcev pravi, da so tuji poslovneži pogosto presenečeni, ko izvedo, da so v Nemčiji dela prosti celo drugi dan božiča ali velike noči.

Preberite si tudi: Zakaj je kefir 'boljši' od jogurta?

Kaj sledi?

Ukinitev državnega praznika bi bila politično zahtevna odločitev, saj vključuje verske, kulturne in regionalne vidike. Medtem ko nekateri politiki idejo vidijo kot simbol reform in modernizacije, drugi opozarjajo, da bi s tem porušili ravnotežje med delom in počitkom.

Connemannova je dilemo strnila v preprosto vprašanje:

»Moramo se vprašati, ali si še vedno lahko privoščimo določene stvari, ki smo jih doslej jemali kot samoumevne – a stanejo delovno učinkovitost.«