Univerzalni temeljni dohodek: Cepivo proti revščini?

Univerzalni temeljni dohodek: Cepivo proti revščini? (foto: Shutterstock) Shutterstock
Vir: Jana
20. 9. 2017

Zaradi revščine, sprememb na trgu dela in napovedi o korenitih družbenih spremembah v prihodnjih desetletjih je vprašanje o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka spet aktualno.

13,9 odstotka sodržavljanov mesec preživi z manj kot 616 evri. V revščini. Tudi, a ne le zaradi dobre desetine evropskega prebivalstva, ki živi pod pragom revščine, temveč predvsem zaradi korenitih sprememb v postindustrijski družbi, ki naj bi jim v prihodnjih dveh desetletjih sledila neslutena avtomatizacija, se znova odpira vprašanje smiselnosti uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka – UTD, torej zagotov­ljenega temeljnega mesečnega zneska, ki bi ga vsakemu državljanu, ne glede na njegovo starost ali gmotni položaj, zagotavljala država. UTD ni oblika socialne pomoči, ampak zagotovilo posameznikove svobode v času hitrega razvoja in sprememb.

70 odstotkov manj delovnih mest?

Po napovedih Dietra Zetscheja, prvega moža Daimler Benza, ki jih je v časniku Večer povzel Denis Živčec, bo v prihodnjih dveh desetletjih informacijska tehnologija med drugim še intenzivneje načela tradicionalne industrije, pravne nasvete naj bi tako namesto pravnikov večinoma dajali računalniški programi, ti naj bi postali tudi inteligentnejši od ljudi, saj Facebook že danes obraze prepoznava bolje od človeka.

Naprej - Uber je program, ki nima v lasti niti enega avtomobila, in vendar je danes največji ponudnik taksi storitev na svetu, podobno Airbnb, ki nima nobenega hotela, a je največji ponudnik hotelskih storitev – v tej še do nedavnega nepredstavljivi smeri naj bi se razvijale in spreminjale tudi druge gospodarske panoge in posledično vsakdan ljudi v razvitem in tudi nerazvitem svetu. Po Zetschejevih napovedih bi lahko v prihodnjih dveh desetletjih tako izgubili med 70 in 80 odstotki delovnih mest, ki jih bodo nadomestila nekatera nova, a teh najverjetneje ne bo dovolj.

¸

O izzivih prihodnosti Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, razmišlja takole: »Strokovnjaki poudarjajo, da je digitalna revolucija ustvarila dva pola na trgu dela, po katerih bo največ povpraševanja. V prvega spadajo ljudje, visokousposobljeni za uporabo novih tehnologij, v drugega pa ljudje, kvalificirani za poklice, ki se jih ne da digitalizirati. Mednje se uvrščajo maserji, medicinske sestre, vodstveni kadri in preostali kadri, ki delajo neposredno z ljudmi. Prvemu polu bodo spremembe omogočile visoko plačo, za drugega pa je slika manj jasna. A med obema bo vse večja skupina ljudi, katere prihodnost je neznana. Modernizacija in nova tehnologija spreminjata trg dela. Rednih zaposlitev je čedalje manj, naraščajo pa občasne zaposlitve. Trend fleksibilnosti je delovna mesta, ki so včasih veljala za trajno in stabilno dobrino, spremenil v kratkotrajno in nestabilno.«

Švica proti, na Finskem poskusno

Osnovni koncept univerzalnega temeljnega dohodka je prerazporeditev državnega dohodka tako, da vsakemu državljanu, ne glede na socialni status, starost in druge okoliščine, zagotavlja zajamčen mesečni dohodek, njegova višina pa je odvisna od javnofinančne vzdržnosti posamezne države.

V Švici so državljani na referendumu lani junija predlog o uvedbi UTD večinsko zavrnili. Predlog je predvideval, da bi vsak odrasel švicarski državljan prejemal 2.500, otrok pa 625 švicarskih frankov na mesec. Toda ob tem bi državljani izgubili pravico do nadomestila za brezposelnost, socialne pomoči in pokojnine. V začetku leta pa so UTD poskusno uvedli na Finskem. Gre za testni projekt, v katerem od januarja 2017 do januarja 2019 dva tisoč naključno izbranih brezposelnih oseb prejema 560 evrov na mesec. Ideja o UTD sicer ni nova, saj so v preteklosti ponekod poskusno že uvajali različne modele tega koncepta.

Modernizacija socialne države

Socialna država ne odgovarja na sodobne izzive, kot so digitalizacija, negotove oblike zaposlitve, dolgoživa družba ... zato bi lahko uvedba UTD pomenila upanje predvsem za mlade in prekarce, ki se težko prebijajo skozi mesec, perspektiva pa zanje tudi ni obetavna.

Da je socialna država že lep čas v krizi in potrebuje posodobitve, se zavedajo tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, zato je razmislek o UTD zanje ena od možnih rešitev dohodkovne varnosti prebivalstva: »Socialna država sedaj temelji na povezanosti med delom in socialno varnostjo. Sistemi socialne varnosti na področju pokojnin, zdravstva, za primer brezposelnosti in invalidnosti so bili vzpostavljeni v času, ko je prevladovalo delo za nedoločen čas. Te socialne pravice izvirajo primarno iz posameznikove participacije na trgu dela. Dejstvo je, da se dogajajo velike spremembe na trgu dela, kjer je vse več atipičnih oblik zaposlitve, hkrati pa se zaradi demografskih sprememb spreminja struktura prebivalstva. S tega vidika je UTD kot alternativna rešitev za zagotavljanje socialne varnosti v prihodnosti ena izmed možnosti. Ob tem pa je treba poudariti, da se z UTD ruši logika obstoječega evropskega sistema socialne varnosti, kjer je temeljna povezanost med plačevanjem socialnih prispevkov iz dela in zagotavljanjem pravic.«

V Sloveniji 300 EUR?

Leta 2010 je prvo študijo Predlog UTD v Sloveniji – zakaj in kako pri nas pripravila sociologinja dr. Valerija Korošec. Z izračuni je dokazala, da bi lahko v Sloveniji vsak državljan in stalni prebivalec, ki v državi biva nepretrgoma 10 let, prejel UTD v enotni višini 300 evrov, od tega 250 evrov gotovine in 50 evrov izobraževalnega/aktivacijskega vavčerja. UTD bi lahko bil po njenem mnenju odgovor na razvojne dileme našega časa, saj da bi država tako uspeš­neje zagotavljala eksistenčno varnost prebivalcev, varovala avtonomijo posameznika, spodbujala njegovo delovno motiviranost in iniciativnost, korenito poenostavila socialno administracijo in manipulativne stroške.

Dr. Korošec je v študiji med drugim zapisala še, da je predlagani UTD v finančnem smislu ne samo izvedljiv, ampak v primerjavi s sedanjim sistemom tudi javnofinančno ugodnejši.

Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, pa opozarja: »Skladno z izračuni dr. Koroščeve bi za uvedbo UTD potrebovali 1,9 milijarde evrov, za kar bi se uporabila sredstva iz sedanjih socialnih transferjev in obstoječih davčnih olajšav. Čeprav se sliši lepo prejeti vsak mesec 300 evrov, pa to lahko za nekatere skupine pomeni bistveno manjši prihodek, kot ga prejemajo sedaj. Zato je v tako velike družbene pogodbe treba iti zelo previdno in postopoma.«

Vendar tudi v združenju ugotavljajo, da sedanji družbeni dogovor v Sloveniji ne ustreza več sodobnemu času: »Ali je UTD pravi odgovor ali bo prevladala druga oblika družbene pogodbe, je prezgodaj reči. Videli smo, da je Švica, država, ki bi si to lahko najlažje privoščila, zavrnila možnost uvedbe UTD.«

Da bi bila uvedba UTD dobrodošla za celot­no družbo, meni izvršna direktorica Slovenske filantropije Tereza Novak: »Kvaliteta delovnih mest bi se lahko povečala, neproduktivna delovna mesta, ki jih je še vedno zelo veliko, bi lahko odpadla. Dovolj visok UTD bi zagotav­ljal dovolj kakovostno življenje za vsakega prebivalca (nad pragom revščine), ki bi še vedno lahko prispeval v skupnost na drugačne načine. Če ne z zaposlitvijo, je ena od možnosti tudi prostovoljstvo. Seveda gre tu za bistveno drugačno, bolj pravično prerazporeditev dobrin, kot smo ji priča. Z mislijo na kakovostno življenje vseh prebivalcev bi bilo treba o UTD resno razmisliti in ga poskusno uvesti.«

Čeprav se do UTD v Uradu varuhinje človekovih pravic ne morejo opredeliti, ker ne poznajo vseh morebitnih učinkov njegove uvedbe, varuhinja Vlasta Nussdorfer podpira vsa prizadevanja vlade in njenih organov za spoštovanje že uveljavljenih pravic prebivalcev in za uveljavitev še neuveljavljenih pravic.

Pasti

Nekateri zagovorniki UTD bi z zajamčenim temeljnim dohodkom nadomestili vse obstoječe socialne transferje, drugi bi ga k tem dodajali. Spet tretji pa imajo do modela univerzalnega, enotnega in brezpogojnega dohodka pomisleke, saj da bi lahko tak dohodek 'vsem v enaki meri' še poslabšal položaj najranljivejših skupin prebivalstva, posebno če bi morali posledično za nekatere javne storitve zato plačevati sami. Zato se zavzemajo za UTD, ki bi pripadel zgolj nekaterim skupinam prebivalstva in bil zato lahko nekaj višji.

In kaj bi edini doslej hipotetično izračunani znesek UTD prinesel najšibkejšim skupinam?

Primerjali smo prihodke štiričlanske družine, v kateri sta starša brezposelna, en otrok obiskuje osnovno šolo, drugi pa vrtec. Če bi vsak član te družine dobil 300 evrov UTD, kot je bilo sicer izračunano daljnega leta 2010, bi družina skupaj prejela 1.200 evrov. Danes pa taka družina prejme 1.669,80 evra različnih socialnih transferjev in subvencij. Ta konkretna družina bi bila torej v primeru uvedbe modela UTD, ki bi nadomestil socialne transferje, na slabšem.

Do novega leta bo znanega več

Junija so v Državnem zboru o UTD razmišljali tudi člani parlamentarnega odbora za delo. Presenetljivo, posebnih nasprotovanj uvedbi UTD prisotni predstavniki ljudstva niso izrazili, saj se najbrž zavedajo, da je socialna država, kot jo poznamo, preživeta. Člani odbora so zato vladi naložili, naj do konca leta pripravi analizo in izračune o možnosti uvedbe pri nas in takrat bo o usodi UTD v Sloveniji znanega več.

Besedilo: Slavka Brajović
Fotografije: Shutterstock, osebni arhiv

Priporočamo