Vse se zdi, da bodo mnogi svojo pokojnino na ta način lahko precej dobro popravili.
Od januarja 2026 bi lahko nemški upokojenci uveljavljali letno davčno olajšavo v višini 24.000 evrov. A zdaj Unija nenadoma omenja celo 36.000 evrov.
Kaj pomeni »aktivna pokojnina«?
T. i. »aktivna pokojnina« je eden ključnih projektov rdeče-črne koalicije. Od 1. januarja 2026 naj bi osebe, ki so dosegle starostno mejo za upokojitev in že prejemajo zakonsko pokojnino, dobile spodbudo, da nadaljujejo z delom. Upokojenci bi tako lahko mesečno zaslužili do 2.000 evrov neobdavčeno, kar letno znese 24.000 evrov.
Nenaden obrat: 36.000 evrov neobdavčeno
Ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) je ta konec tedna v izjavi za Bild presenetila z napovedjo, da bo skupni znesek kar 36.000 evrov letno. Izkaže se, da Unija računa na to, da bo k 2.000 evrom mesečno dodana še že obstoječa osebna olajšava v višini približno 1.000 evrov mesečno. O tem pa prej ni bilo govora.
Kako bi to izgledalo v praksi?
Poslanec CDU Fritz Güntzler je za Bild pojasnil:
»Od januarja 2026 bodo upokojenci smeli zaslužiti dodatnih 2.000 evrov mesečno neobdavčeno. Skupaj z osnovno olajšavo v višini približno 12.000 evrov letno to znese okoli 36.000 evrov.«
V Nemčiji ima trenutno vsak državljan pravico do osnovne olajšave v višini 12.096 evrov letno (2025), ki bo prihodnje leto narasla na 12.348 evrov. Za poročene pare velja dvojni znesek. Če se k temu prišteje še dodatek za aktivno pokojnino, bi upokojenci, ki nadaljujejo z delom, imeli leta 2026 skupaj 36.348 evrov letno neobdavčeno, pari pa celo 72.696 evrov.
Dvojna ali trojna olajšava?
Doslej je veljalo, da bodo upokojenci v okviru aktivne pokojnine deležni dvojne osnovne olajšave. Tako je to večkrat poudaril tudi kancler Friedrich Merz (CDU) v predvolilni kampanji. Če pa sledimo logiki ministrice Reiche, gre v resnici za trojno olajšavo.
Nadaljnji koraki in pravne dileme
Osnutek zakona o aktivni pokojnini mora biti sprejet do konca leta, da bi novi davčni predpisi lahko začeli veljati januarja 2026. Vendar bi olajšava veljala samo za zaposlene upokojence, ne pa tudi za državne uradnike ali samozaposlene. To pa odpira ustavnopravna vprašanja, saj bi lahko razlikovanje pomenilo kršitev 3. člena nemške ustave (načelo enakosti).
Preberite še: Dvig gotovine na bankomatu: Kdaj je pametno pritisniti rdečo tipko?