Upokojitev ne prinese vsakomur olajšanja in brezskrbnosti. Za nekatere ljudi trenutek upokojitve pomeni izgubo opore, vsakdan pa se spremeni v boj s praznino in nelagodjem, ki ga ne uspejo pritajiti.
Upokojitev bi morala biti kot zadnje, zelo dolgo poglavje dobro napisane knjige. Pričakujemo, da bo mirno - v kolikor je mir tisto, kar potrebujemo -, zaokroženo, prežeto z uživanjem v sadovih dolgoletnega dela.
A nekaterim ljudem ne prinaša olajšanja, temveč občutek praznine, frustracije in nesmisla. Mesto, kjer bi morali najti mir in svobodo, zanje postane zapor. Kdo so ti ljudje, ki iskreno sovražijo biti upokojenci?
Strokovnjaki z avtoriteto
Ljudje, ki so uživali profesionalno avtoriteto, težko prenašajo upokojenske dni. Direktorjem, menedžerjem, znanstvenikom in podobnim odhod iz delovnega okolja pomeni izgubo moči in statusa. Brez strokovnih nazivov, vsakodnevnih poslovnih izzivov, trdne dnevne strukture in hierarhije se njihovo življenje spremeni v nočno moro.
Deloholiki
Deloholiki so prav tako med tistimi, ki jim upokojitev ni pri srcu. Leta in leta so bili povsem predani delu, pogosto postavljajoč družino, prijatelje in prosti čas na stranski tir. Ko nenadoma preneha odhajanje v službo, ki jih je definirala, se soočijo s praznino, ki jo je težko zapolniti, brezdelje pa jih dela tesnobne.
Nesrečno poročeni
Za tiste, ki nimajo harmoničnih odnosov s partnerjem, je upokojitev napeta kot hoja po minsko polju. Več 'sobivanja' brez možnosti pobega v službo pogosto pomeni stopnjevanje konfliktov, ki so tleli leta. Majhna nesoglasja, ki so jih prej lahko ignorirali, zdaj pridejo v ospredje in ustvarjajo neprijetno vzdušje v domačem okolju. V resnici so ta nesoglasja videti večja, kot so, vendar je za to, da to spoznamo, nujen čas prilagoditve na upokojitev in partnerja.
Ljudje brez posebnih interesov
Obstaja tudi veliko upokojencev, ki preprosto nimajo hobijev ali dejavnosti, ki bi jih zaposlile. Nikoli niso razvili interesov zunaj dela, zato jim upokojitev hitro postane nevzdržno dolgočasna. Brez jasnega namena in rutine so njihovi dnevi prazni, umik iz družbe pa je pogosto neizbežen rezultat.
Starši, ki od otrok pričakujejo preveč
Težave niso redke niti pri upokojenih starših, ki nimajo kakovostnega odnosa z odraslimi otroki. Po upokojitvi pričakujejo več pozornosti in skupnega časa, a so pogosto razočarani, ko družinski odnosi ne izpolnijo njihovih pričakovanj. To lahko vodi v občutke odrinjenosti ali nepotrebnosti, zlasti v družinah, kjer ni trdne povezanosti.
Osebe z oslabljenim zdravjem
Na koncu so tu še tisti, ki v upokojitev vstopajo že z zdravstvenimi težavami. Paradoksalno bi pričakovali, da jim bo upokojitev najbolj godila. A ko gledajo druge, bolj zdrave in srečnejše upokojence, postanejo še bolj zavestni svojih omejitev in skrbi, ki jih bremenijo. Zdravljenje, finančni pritiski in občutek nemoči jih pogosto oddaljujejo od brezskrbnega upokojenskega življenja, ki si ga vsi želimo.
Vir: Moje vrijeme
Preberite si tudi: Ena oblika vadbe najbolj izboljša spanec, kaže raziskava