Urška Kaloper je avtorica knjige za mlade v občutljivih letih.
Knjiga O mozoljih, ljubezni in drugih nadlogah mlade sprosti. V njej spoznajo, da se jim ne dogaja nič katastrofalnega, temveč da so vsi ti nori procesi pubertete popolnoma običajni. In če si kot starši ne morete oddahniti, je morda dobro, da se s knjigo pomirite tudi sami. Loputanje z vrati in jezikanje sta del odraščanja. Brez skrbi.
Od kod navdih, ideja za knjigo?
Knjiga je nastala na osnovi rubrike Ogledalo v najstniški reviji Pil. Z urednico sva se pred tem pogovarjali, kako težko je najti življenjska, »žmohtna«, »najstniška«, pa vendar strokovno ustrezna besedila o tegobah odraščanja – ali so članki preveč strokovni ali pa preveč banalni, sva modrovali. Beseda je dala besedo in izzvala me je, naj sama poskusim »snov« predstavljati v formatu zgodbe – to mi je namreč zelo blizu, že odkar sem kot najstnica sama požirala serijo Blazno resno Dese Muck, ki je bila podobno zasnovana. S cmokom v grlu sem poskusila in nemudoma me je potegnilo v svet mojih junakov. Z njimi sem podoživljala svoja najstniška leta in jih postavljala v situacije, ki sem jih doživela jaz ali moji prijatelji – malo sem si pa tudi dala duška in kaj napisala tako, kot bi po mojem moralo biti. Recimo, kakšna uslišana ljubezen je v zgodbah že bila vmes. Sicer pa sva z urednico pri iskanju tem, ki mlade zanimajo, črpali tudi iz pisem, ki jih bralci pošiljajo v uredništvo Pila. Ne nazadnje živimo v drugačnem času kot takrat, ko sem bila jaz najstnica, in čeprav so nekatere najstniške teme univerzalne, se je marsikaj tudi spremenilo. No, v zadnjem času, odkar predstavljam knjigo in veliko nastopam po šolah, pa dobivam navdih tudi od šolarjev, ki jih tam spoznam. Vse bolj ugotavljam, da so željni znanja, samo da bi raje požrli živo žabo, kot to priznali na glas.
Kako je knjiga napisana?
Knjiga ima osnovno zgodbo, v kateri spremljamo šest glavnih junakov in njihove prigode, vendar je razdeljena na poglavja, ki imajo vsako svojo temo. Recimo mozolji, prvi zmenek, učne težave, samopodoba ... Trudila sem se, da bi se najstniki lahko našli v njih in da ne bi imeli občutka, da jim pokroviteljsko solim pamet, temveč da bi jih stvar zanimala in jim bila hkrati v pomoč.
Zdi se precej koristna; namreč, starši smo velikokrat v zadregi, ko moramo govoriti s svojim najstnikom o spolnosti, dlakah, menstruaciji ...
Hvala za to mnenje. Želela sem si, da bi bila knjiga koristna in vesela sem, če mi je to uspelo. Pri pisanju sem sicer imela v mislih predvsem najstnike, ki bi s temi informacijami lažje prebrodili težak pubertetniški čas, vendar so se mi po izidu oglašali tudi številni starši, češ da so z njeno pomočjo lažje razumeli svoje najstnike, obenem pa jim je zares dala tudi kako zamisel, predlog, kako pristopiti k njim in jim pomagati. Velikokrat starši namreč ne potrebujemo drugega kot vodilo ali potrditev, da delamo prav, morda kakšen namig, iztočnico – ampak prav to je lahko odločilno. Če se to najde v moji knjigi, in upam, da se, potem je moj namen izpolnjen.
Kakšen je bil odziv?
Pisanje knjige je bil zame osamljen proces, poln samoizpraševanja, ali ima to, kar počnem, sploh kakšen smisel. Strah me je bilo, da bodo bralci rekli, da sem dolgočasna, bedna, »zatežena ta stara« in da nimam pojma, in se bodo še bolj zaprli pred mano. Ne delam si utvar, da imam odgovore na vse in da znam vsem pomagati. Toda včasih je veliko vredno že to, da te najstnike nekdo posluša in jim predstavi svojo izkušnjo. Ko vidijo, da niso edini s težavami, vprašanji in »napakami«, se jim vidno odvali kamen od srca. Zares so izgubljeni v poplavi informacij, ki so jim na voljo (zlasti na televiziji in internetu, pa tudi v revijah, knjigah in med vrstniki) in so za kompas običajno nadvse hvaležni.
Intervju opravila Damjana Bakarič // Fotografija: Aleksandra Saša Prelesnik
Priporočamo v branje!
Še nekaj knjižnih novosti z Janine pozitivne police!
Miti našega časa - Umberto Galimberti
- Založba Modrijan, 2015
»Telesne bolezni poznamo, pri duševnih boleznih imamo nekaj težav, skoraj ničesar pa ne vemo o boleznih duha.«
In potem v uvodu nadaljuje: »V nasprotju z idejami, ki jih mislimo, so miti ideje, ki si nas lastijo. Ne vladajo nam z razumskimi sredstvi, temveč s pomočjo psiholoških mehanizmov, zasidaranih v globini naše duševnosti, kamor žarek razuma težko prodre.« In to je ključno za resnično nevarnost mitov. Delujemo po njih, kjer se v nas zasidrajo, sami pa do njih nimamo kritične distance, še kančka razuma ne. In tako si uničujemo lasten svet in svet drugega. Galimberti se loti mitov, do katerih se vedemo najbolj hinavsko; mit o materinski ljubezni, o spolni identiteti, mladosti, sreči, inteligentnosti. Nadaljuje z miti o blaznosti in psihoterapiji, oblasti ter modi. V drugem delu knjige se loti kolektivnih mitov. Če je ta knjiga šla mimo vas, jo toplo priporočam, saj z dobrimi argumenti pomete z vso človeško hipokrizijo in pogleda globoko v tisti najbolj temen del človekove narave. Preberi me in videl boš, kdo vse še si.
Zablode psihoterapije - Jeffrey Masson
- Založba Umco, 2016
»Predvsem potrebujemo več dobronamernih prijateljev in manj strokovnjakov.«
Zanimiva knjiga, ki zelo dobro obračuna z mitom o psihoterapevtih. Avtorjeva najbolj odmevna knjiga, ki so jo zavrnili tako psihiatri kot psihoterapevti, je osnovana na ideji, da je sama ideja psihoterapije popolnoma napačna. Z dokazi izpodbija Freudeve domneve in teorije in namesto da bi se stroka ukvarjala s tem, so se raje spravili nanj in ga izobčili. Jeffrey trdi, da je psihoterapija zasnovana tako, da terapevt, četudi je prijazen, pri terapevtskem odnosu prizadene pacientovo dostojanstvo ter zmanjša samostojnost in svobodo osebe, ki pri njem išče pomoč. Skeptičen je do vsakega, ki služi denar s trpljenjem drugega. Namesto tega predlaga skupinske terapije enakih brez vodij in denarnih tokov. Meni, da so zdravila in druge oblike psihiatrije za človeka škodljive. In ne strinja se z zelo nevarno delitvijo ljudi na 'duševno bolne', ki potrebujejo 'pravo zdravljenje' s psihiatričnimi zdravili, in na tiste, ki jim zadostuje le pogovor. Ne verjame v oznako 'duševna bolezen', temveč meni, da obstaja mnogo vrst trpljenja in hudih čustvenih bolečin, ki jih večina ljudi občuti v različnih življenjskih obdobjih. Knjiga za vse tiste, ki jih zanimajo drugačna razmišljanja o psihoterapiji.
Intimna dežela - Maria Barbal
- Založba Beletrina, 2016
»Prisiliš me, da vse pogoltnem, čeprav je na krožniku omleta s surovo špinačo, ki se mi tako gnusi.«
Gre za notranji monolog skozi življenje deklice Rite, ki jo spremljamo od otroka, odraščajoče deklice do zrele ženske. Rita ima hladno, nedosegljivo, pretrašeno, avtoritativno mati, ki se je zaradi svojih ran iz preteklosti odločila za nekaj. Rita se ji poskuša na vsak način približati, vstopiti v njen svet, da bi jo končno razumela, mati pa je ne spusti zraven. Zato je Rita vse otroštvo in mladost nesrečna, ker je v urejeni družini še vedno osamljena in brez ljubezni človeka, za katero bi dala vse. Rita si jo želi razumeti, v sebi pa nenehno čuti dvojnost, ljubezen do matere ter željo, da od nje končno pobegne in se osvobodi. V romanu nastopa veliko sorodnikov, zdi pa se, da je Rita še najbolj srečna med počitnicami v hiši svoje babice, pod Pireneji. Priporočam vsem, ki ste imeli podobno mater ali kar oba starša. Zgodba poudari pomen odnosa matere, ki je naš ključen življenjski odnos, v katerem se zrcali naš celotni pogled na svet, tako notranji kot zunanji. Katalonska pisateljica je leta 1985 izdala prvenec Kamen v melišču, Intimna dežela pa je nekakšno nadaljevanje.
Zdrave misli, zdravo življenje - Walter Riso
- Mladinska knjiga, 2012
»Vsak mora najti svoj način za vstop v svojo notranjost, in kot pravi Krišnamurti, jadrati po labirintu misli, dokler ne razvozlamo klobčiča lastnih vzorcev.«
Walter Riso trdi, da je mogoče spremeniti miselne vzorce. Dokaz za to so mutacije mišljenja pri številnih ljudeh, ki jim je uspelo preživeti v mejnih položajih. Ker imamo dar razuma, dar usmerjenega premišljevanja, dar samoopazovanja, nam je dano razmišljati o lastnih mislih. Sposobni smo se zavedati napak in se odučiti naučenega. Knjiga je rezultat večletnega raziskovanja na kognitivnem področju vedenja. Vse sodobne psihološke raziskave kažejo, da če bi mislili bolje, bi delovali bolje. Prvi del govori o trmastih mislih, ki se upirajo spremembam. Drugi del govori o nezdravih mislih, kjer avtor analizira šest značilnih negativnih miselnih vzorcev, ki razjedajo človekovo duševno počutje. V poglavju o zdravih vzorcih se posveti petim vzorcem, do katerih so prišli misleci starejših dob, kot so Epiktet, Montaigne, Spinoza, Kant ... delo je namenjeno vsem tistim, ki si želimo spoznati same sebe in odkriti, kako delujejo naše misli.
Zavestno življenje - Don Miguel Ruiz mlajši
- Založba Primus, 2014
»Dokler živim, je vse mogoče.«
Kaj lahko osvetli naše najbolj mračne trenutke? Besede: »Kljub tej svoji stiski sem vreden svoje ljubezni.« Samo zavesten odnos s seboj nam omogoča, da se v vsakem trenutku odločimo, kaj je resnično. To pomeni, da imamo vedno izbiro. Stvari lahko spreminjamo; če vam je nekaj všeč, potem nadaljujete, če vam ni, to spremenite. Zato, ker želite, in ne zato, ker morate. To je zavestno življenje. V bistvu gre za delo bojevnikov. Za to pa je potrebna disciplinirana in nenehna vaja. Umetnost zavestnega življenja je popolnost in brezpogojna ljubezen. V sedanjem življenju moramo sebe sprejeti in biti zadovoljni s tem, kar smo. In potem lahko še naprej delamo tisto, kar delamo in tako izpolnjujemo svojo obrt. Ne smemo se obsojati in se ne sprejemati ter si reči: »Ko bom dosegel to in to, pa bom v redu in srečen.« Ne. Ta pogled je napačen. Sedanji trenutek je popoln in zavestno se odločamo, kaj bomo s svojim življenjem, zato se odločajmo za stvari, ki so nam všeč, ki jih radi počnemo, tako se bo naše življenje razvijalo. Ruiz nam v knjigi ponuja različne kratke meditacije za vsak dan, da to z delom enkrat celo dosežemo.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču