Če želite svoje rastline razmnoževati sortno čiste, je najbolje, da sami vzgojite potaknjence. To je možno pri večini vrst in sort, za začetnike pri vrtnarjenju pa je lepo doživetje. Poleg tega lahko prihranite veliko denarja.
Skoraj vse rastline, ki so primerne za razmnoževanje s potaknjenci, lahko razmnožujete od maja do avgusta. Potaknjenci brez listov nekaterih listopadnih grmov se dobro prirastejo, če jih jeseni, ko odpade listje, kot tako imenovane lesnate potaknjence posadite neposredno na vrtno gredo. Pri rastlinskih vrstah, ki težje tvorijo korenine, je uspeh pri vzgoji pogosto močno odvisen od optimalnega časa, ko odrežete potaknjence. Odločilna je tako imenovana stopnja zrelosti poganjkov: če jih odrežete prezgodaj, so še zelo mehki in dovzetni za gnilobo. Bolj ko napreduje olesenitev pri posodovkah in vrtnih grmih, dlje se tvorijo korenine, zato velja, da je treba za vsako rastlino najti dober kompromis. V vrtnarijah odrežejo potaknjence trajnic večinoma junija, brž ko novi poganjki dosežejo določeno dolžino. Specializirana podjetja za razmnoževanje predvzgojijo matične rastline večinoma v rastlinjaku in razmnožijo trajnice že aprila ali maja. Sadike zrastejo do prodaje in so bolj kakovostne. Potaknjence listopadnih drevnin prav tako odrežite večinoma na koncu pomladi ali na začetku poletja, medtem ko zimzelene drevnine praviloma odrežite ali posadite šele julija ali avgusta.
Zdrav začetni material
Začetni material odrežite izključno z zdrave, raščave matične rastline. Za vzgojo potaknjencev so optimalni močni enoletni poganjki brez cvetov. Nekatere zimzelene drevnine se dobro prirastejo tudi kot dvo- do triletni poganjki, če jim daste dovolj časa. Nasvet: če želite svoj najljubši grm razmnožiti prihodnje leto, eno do dve veji močno obrežite, da boste prihodnje leto imeli nekaj močnih novih poganjkov za vzgojo potaknjencev. Pri živih mejah in drugih rastlinah, ki jih je treba redno obrezovati, odrezane dele lahko uporabite za razmnoževanje.
Rastline iz odtrgancev
Pri nekaterih zimzelenih listavcih in iglavcih, kot je pušpan ali tisa, traja ukoreninjenje zelo dolgo, včasih tudi do leto dni. Pri teh rastlinah se je obnesla vzgoja odtrgancev. To so bazalni potaknjenci iz prvega dela poganjka, ki ga odtrgamo neposredno ob razvejitvi. Nato z ostrim nožem odstranimo preostale trakove lubja, tako da se obroč na veji na spodnjem koncu odtrganca obdrži. Vsebuje zelo veliko delitvenega tkiva in hitreje tvori nove korenine. Če želite takoj dobiti nekoliko večje rastline, za razmnoževanje odtrgancev lahko uporabite dvoletne poganjke. Pred sajenjem skrajšajte konico poganjka in stranske poganjke za polovico. Pušpan in tise rastejo dokaj zanesljivo, če jih na senčnem mestu na vrtu posadite neposredno v rahlo, humusno zemljo.
Zmanjšajte izparilno površino
Vrste z velikimi listi, kot so hortenzije, kot potaknjenci naj ne bi izparele preveč vode, ker njihove korenine lahko skladiščijo le omejeno količino vode. Zato pred sajenjem z nožem ali ostrimi škarjami odrežite zgornjo polovico vseh listov. Preostanek listne površine popolnoma zadostuje za fotosintezo in rastline zasedajo manj prostora v zaboju za vzgojo. Pazite, da se listi po sajenju vzajemno ne zasenčijo in se po možnosti ne dotikajo, kajti oboje pospešuje širjenje glivičnih bolezni.
Idealno ozračje za vzgojo
Potaknjenci s tankimi, listopadnimi listi potrebujejo t. i. napeti zrak, da lahko tvorijo korenine. Tako v vrtnarskem žargonu označujejo visoko zračno vlažnost v zaboju za vzgojo ali loncu. Ko je okoliški zrak nasičen z vodno paro, se zmanjša izparevanje listov na minimum in se dolgo ne izsušijo. Za razmnoževanje potaknjencev so najbolj primerne posebne sklede za vzgojo s prozorno avbo. Profesionalci, ki samo vzgojijo potaknjence tudi za težavnejše rastline, kot so citrusovke, pogosto uporabljajo posode za vzgojo s talnim gretjem. Topla zemlja lahko bistveno izboljša priraščanje. Poleg toplote in zračne vlažnosti morate paziti na enakomerno visoko vlažnost tal in občasno poskrbeti za dovajanje svežega zraka. Pomembno je tudi svetlo rastišče brez neposrednega sonca. Če potaknjence vzgajate v hiši in nimate primernega mesta na okenski polici, lahko uporabite zaboje za vzgojo z umetno osvetlitvijo. Energetsko varčne svetlobne cevi so optimalno prilagojene potrebam rastlin. Občutljive, zelnate potaknjence večkrat obdelajte s pripravkom iz bakra, da preprečite pojav sive grozdne plesni in drugih glivičnih bolezni.
Vzgoja v kozarcu vode
Veliko sobnih rastlin in posodovk, kot so vrste fikusa ali oleandra, je mogoče razmnoževati v kozarcu vode na okenski polici. Proces zakoreninjenja se zmanjša, če kozarec od zunaj zatemnite tako, da ga ovijete v alufolijo. Vodo menjajte vsakih nekaj dni in dodajte za konico noža spodbujevalca korenin. Vsebuje različne mineralne elemente v sledeh, ki spodbudijo rast korenin. Brž ko prve koreninice tvorijo majhne razvejitve, je čas, da sadike presadite v majhne lonce s pravo zemljo. Ne čakajte, da se v vodi tvori dolg in gost koreninski šop. Pred sajenjem bi ga morali močno skrajšati, da je zemlja v loncu enakomerno prekoreninjena.
Vsaka rastlina ni primerna za razmnoževanje
Nekatere rastline niso primerne za razmnoževanje. Pogosto omenjeni primeri so nepozeba in vrste magnolije, vendar tudi večina borovcev ne tvori korenine kot potaknjenci. Dober indic, ali je določena vrsta primerna za to metodo razmnoževanja, je njena sposobnost regeneracije: če rastlina po obrezovanju iz starega lesa znova močno požene, jo je mogoče dobro vzgajati tudi iz potaknjencev.
Besedilo: Jasna Milinković // Fotografije: Shutterstock
