V Izoli so se poklonili Borisu Pahorju

V Izoli so se poklonili Borisu Pahorju (foto: Goran Antley) Goran Antley
Vir: STA
25. 8. 2017

V Izoli so se z literarnim pogovorom poklonili tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju, ki bo v soboto praznoval 104. rojstni dan. Pahor se je spomnil obdobja ustvarjanja revije Zaliv, bil pa je tudi kritičen do aktualnega dogajanja. Gostje so osvetlili pomen omenjene zamejske revije, ki je pomagala graditi pluralni prostor v Sloveniji.

Peter Tomšič, predsednik uprave Mladinske knjige, ki je skupaj s Cankarjevo založbo pripravila današnje srečanje, je tako v zvezi z zbornikom z letošnjega simpozija o reviji Zaliv z naslovom Moč povezav spomnil, da gre za "zgodovinski dokument o Pomladi, ki se je na Primorskem začela bistveno prej kot v Ljubljani", s čimer je izpostavil vlogo omenjene revije pri dogajanju, ki je vodilo vse do osamosvojitve. "To je zasluga Zaliva, to je zasluga sodelavcev Zaliva ter Borisa Pahorja in njegove žene," je dodal.

Urednik zbornika Zdravko Duša je opozoril, da je dolgo veljalo, da se je neke vrste pluralizem v povojni slovenski družbi skušalo uveljaviti prek Perspektiv in Revije 57 ter vse tja do "odločilnega reza" z Novo revijo, da pa Zaliva v tej zgodbi ni bilo. A na simpoziju se je pokazalo, kako je ta pluralni prostor nastajal tudi s pomočjo Zaliva.

Sam Pahor je spomnil, kako so revijo začeli tako rekoč "iz nič", kako ga je Edvard Kocbek spodbujal k literarnemu ustvarjanju, podoživel pa je tudi več epizod iz časa med in po vojni.

Sicer pa je bil slavljenec kritičen do določene drže internacionalizma, ki je še danes prisotna. "Še danes tukaj pri vas, v Kopru, velja italijansko-slovensko prijateljstvo, tako da Slovenec, ki piše danes slovensko, rekel bi prepričljivo in s spoštovanjem do svojega naroda... ne pride do nagrade, ker je preveč Slovenec," je opisal in navedel primer publicista Milana Gregoriča v zvezi z (ne)podelitvijo Kocjančičeve nagrade.

Ob tem je Pahor kritiziral tudi sedanji odnos "naših" levičarjev v zamejstvu. Kot je poudaril, so kulturniki s povezovanjem na kulturnem področju dosegli, da je Trst spremenil odnos do Slovencev, vendar gre tu za širše vprašanje: "Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu je še danes na tej liniji. Niti enkrat ne boste slišali nekoga... da bo rekel: rešujmo slovenski narod... Edino do tega so prišli: rešujmo slovenski jezik. Slovenskega jezika pa ne bo nobeden reševal brez narodne zavesti."

Nasproti aktualnemu internacionalizmu je Pahor postavil koncept enotnosti v pluralnosti, kakršen naj bi veljal v Evropski uniji, tiste, ki ga imajo za nacionalista, pa je označil za kratkovidne.

Priporočamo