Po t.i. teoriji ravnotežja naj bi imeli radi tiste ljudi, ki imajo radi nas, kar na nek način zgolj potrjuje tudi konsistenco v naših željah, mislih in odnosu do stvari. Všeč so nam skratka tisti ljudje, ki so nam podobni, saj ti potrjujejo naše osebnostne značilnosti kot normalne oz. zaželene.
Stroka pravi, da tovrstno privlačnost med istimi poznajo po celem svetu, saj so nekaj podobnega kazale tudi študije z bližnjega vzhoda, južne Amerike, južne Azije in vzhoda Azije.
Pa izjeme?
Seveda, sicer bi ne veljalo, da so izjeme tu, da bi v prvi vrsti predvsem potrdile dano pravilo:
- včasih kakšno manjkajočo vrednost posamezniki tudi kompenzirajo: tako je moški, ki fizično morda ni najbolj privlačen, a je zelo bogat, enako visoko ocenjen kot privlačen moški. Brez njegovega premoženja bi bile njegove priložnosti za parčkanje naravnost pičle,
- obstaja tudi možnost, da partnerja, ki sta si na začetku precej vsak k sebi, sčasoma razvijeta podobne življenjske interese. Zemlja se vrti, letni časi se menjajo in ljudje se včasih tudi spremenijo. Včasih se spremenijo tako, da prevzamejo podobno mišljenje in poglede na določene stvari kot partner,
- lahko pa se skupaj najdeta tudi partnerja, od katerih vsaj eden globoko v sebi goji željo, da bi bil v neki lastnosti bolj podoben drugemu partnerju. Čeprav imata povsem drugačna poklica ali usmeritve, v (potencialu) dejansko gojita podobne interese.
Preberite še: 10 nepričakovano nezdravih živil, ki se jih poznavalci zdrave prehrane ne bi nikoli dotaknili!
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču