Do predsedniških volitev je še teden dni, volivci pa lahko svoj glas med torkom in četrtkom oddajo tudi predčasno. Analitiki večjega preobrata v podpori kandidatom v zadnjem tednu predvolilne kampanje ne pričakujeta, izid pa bo precej odvisen od volilne udeležbe.
Kampanja je po mnenju Andraža Zorka iz agencije Valicon in Alema Maksutija z Inštituta za politični menedžment doslej potekala po pričakovanjih. Po Zorkovem mnenju kandidati stavijo na jasno izražanje stališč, komunikacijsko pa, z redkimi izjemami, na moč družbenih omrežij in televizijskih soočenj.
Da vsi kandidati uporabljajo podobne strategije, meni tudi Maksuti. Ocenjuje, da delo na terenu najbolje opravlja aktualni predsednik Borut Pahor, ki mobilizira volivce na vseh koncih države.
Najnižja točka kampanje!
V zadnjem tednu lahko po Maksutijevem mnenju pričakujemo bolj intenzivno in napeto kampanjo, ki se bo odražala v večjem številu podanih sporočil in objav na družbenih omrežjih pa tudi stalni prisotnosti kandidatov na ulicah in trgih.
Zorko po drugi strani dvomi, da bo kampanja bolj intenzivna in vsebinska, saj ni nobenih aktualnih tem, okoli katerih bi se lahko vsebinsko zaostrila, "starih tem pa kot da se nihče niti ne upa dotikati".
Tako po njegovi oceni v prihodnjem tednu tudi ni pričakovati negativne kampanje, saj se ta v Sloveniji ne obnese, "umazana pa še manj". Edini negativni pristop, ki deluje, je po Zorkovi oceni povezan z denarjem, pri čemer je spomnil na primer Franceta Arharja in Gregorja Viranta. "Visoki zaslužki nekoga drugega, čeprav zakoniti, so pri slovenskih volivcih najmočnejši vzgib za odtegnitev podpore," poudarja.
Maksuti pa negativno kampanjo v smislu napadov na nosilca funkcije pogreša in meni, da se je Pahorjevi izzivalci premalo poslužujejo. Umazane kampanje pa po njegovem mnenju ne bi smelo biti, čeprav lahko v končnici politične tekme pričakujemo tudi kaj takega. Verjetno sicer ne od kandidatov samih, pač pa od njihovih volilnih štabov oziroma t. i. tihih podpornikov.
Poskuse diskreditacije kamniškega župana Marjana Šarca pa oba analitika obsojata. "Očitati nekomu odraščanje v rejniški družini je verjetno ena najnižjih točk v zgodovini slovenskih predvolilnih kampanj," meni Zorko. Tudi Maksuti meni, da bi v tem primeru vsi protikandidati morali Šarcu stopiti v bran in obsoditi takšna sporočila.
O učinkih takšne kampanje Maksuti težko sodi, meni pa, da je neprimerna in ne koristi nikomur. Zorko pa ocenjuje, da bo imela v tem primeru takšna kampanja "kvečjemu nasprotni učinek od pričakovanj tistih, ki so to lansirali". "Razen če niso tega lansirali z namenom, da Šarcu podpora zraste," je dodal. Slovenski volivci namreč po njegovem mnenju najraje simpatizirajo z zmagovalci, približno enako pa tudi z žrtvami.
O Pahorjevi zmagi ni dvoma
Večjega preobrata v podpori predsedniškim kandidatom analitika ne pričakujeta. Maksuti pojasnjuje, da je volilno telo "relativno fiksna komoditeta" in se tekom kampanje v glavnem ne spreminja. Izkušnje številnih raziskovalcev namreč kažejo, da v času kampanje le od tri do pet odstotkov volivcev spremeni svoje politično stališče.
Ključno vprašanje te predsedniške tekme je tako mobilizacija. Tisti, ki bo uspel pripeljati svoje (že odločene) volivce na volišča, bo zmagovalec teh volitev. Vse kaže, da bo Pahorju to uspelo že v prvem krogu, še ocenjuje Maksuti.
Zorku pa se Pahorjeva zmaga v prvem krogu ne zdi tako verjetna, kot napovedujejo nekateri. Dejstvo je namreč, da ima Pahor nadpovprečno podporo med tistimi, ki so manj verjetni oziroma manj zanesljivi udeleženci volitev, in ravno ti bodo ključni za dosego zmage v prvem ali drugem krogu.
Da pa Pahor ne bi zmagal v drugem krogu, se Zorku zdi že skoraj neverjetno. "Toda, ni konec, dokler ni konec. Kako je lahko nepremagljivi kandidat premagan, ve najbolje prav Pahor, ki mu je to uspelo leta 2012," še opozarja Zorko, a hkrati dodaja, da so Pahorjeva izhodišča in kampanja na zadnjih volitvah v mnogočem presegala možnosti njegovih današnjih protikandidatov.
Za STA Maja Oprešnik
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec