Znanstveniki so ugotovili, da humor med terapevtskimi seansami izboljša rezultate. Tako je zapisano v novi študiji, objavljeni v reviji The American Journal of Psychotjerapy.
»Humor je del vsakega človekovega odnosa, tudi psihoterapevtskega. Stranke na duhovit način pripovedujejo o svojih zadregah in o terapevtskem dogajanju. Znani psihoterapevti so se pri delu radi šalili in so celo objavili veliko zapisov ter v knjigah opisali tveganja in prednosti tega psihoterapevtskega orodja. Toda ko sem iskal klinične študije o razmerju med humorjem in učinkovitostjo psihoterapije, sem našel le eno raziskavo na to temo (Ventis et. al., 2001). Ta zanimiva študija je bila opravljena na področju vedenjske terapije med ljudmi, ki jih je mučil strah pred pajki,« je povedal vodja raziskave dr. Christophe Panichelli.
Druge diagnoze niso bile vključene v raziskavo, zato se izsledkov ni dalo posplošiti in razširiti na ljudi z drugačnimi kliničnimi diagnozami. Panichelli se je nato skupaj s terapevti lotil nove študije. V raziskavo so vključili 110 pacientov s psihiatričnimi težavami in odkrivali povezave o deležu humorja v individualnih ambulantnih pogovorih. Med udeleženci raziskave sta bila zastopana oba spola z raznovrstnimi diagnozami, vsak pa je imel za sabo najmanj deset seans.
Ugotovili so, da je humor pozitivno vplival na višjo terapevtsko učinkovitost. Pacienti, ki so med terapijo omenjali več duhovitih dogodkov, so tudi z večjim veseljem sodelovali in zgradili s terapevtom močnejše zavezništvo. »Poleg drugih, dobro znanih psihoterapevtskih sestavin kot sta terapevtska naveza in preoblikovanje pogleda na svet, je humor še ena interakcija med stranko in terapevtom, ki spodbuja učinkovitost terapije,« je razložil Panichelli.
Študija – tako kot vse raziskave – vključuje tudi nekatere omejitve. Pokazala je dobro znano negativno povezavo med humorjem in depresijo. Bolj kot so stranke depresivne, manjša sta njihova delovna storilnost in smisel za humor. Raziskovalcem pa ni uspelo dokazati, da je duhovitost povezana z zmanjševanjem depresivnih simptomov, kar je bržkone posledica pomanjkljivih informacij Hamiltonove lestvice za depresijo.
»Naši rezultati kažejo, da je približno 15 odstotkov variabilnosti humorja povezanih z variabilnostjo terapevtske učinkovitosti, vendar naš študijski protokol ne kaže vzročnosti,« je razložol Panichelli in dodal: »Če se interakcija, povezana s humorjem, poveča s pozitivno učinkovitostjo terapije, je to znamenje, da terapija že dosega nekatere svoje cilje, in če učinkovitost terapije spodbujajo šaljivi dogodki, bi lahko terapevti v terapijo vključili več humornih elementov.«
Panichelli je tudi opozoril, da humor tako kot druga psihoterapevtska orodja lahko zdravi, lahko pa tudi škodi. »Vedno je treba ohraniti korekten odnos med terapevtom in klientom. Preden in medtem ko terapevt poseže po humorju kot orodju, mora stranki dokazati, da premore dovolj sočutja ter da globoko razume in spoštuje njegovo trpljenje,« je Panichelli ugotovil in to trditev javnosti predstavil že leta 2013.
Vir: PsyPost
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
