Vsak sedmi učenec ne zaupa, da bi mu učitelji pomagali v težavnih situacijah, skoraj 27 % pa meni, da jim v primeru težav ne bi pomagali niti vrstniki.
Vsak tretji učenec višjih razredov osnovne šole vsaj enkrat na mesec doživi nasilje na internetu, vsak četrti pa priznava, da se tudi sam nasilno vede na spletu, je pokazala raziskava o vrstniškem in digitalnem nasilju, ki sta jo izvedla Center za varnejši internet in Center za pogrešane in zlorabljene otroke. V nacionalni raziskavi, ki je potekala v okviru mednarodnega projekta »deShame Hrvaška«, je sodelovalo 1727 učencev od 5. do 8. razreda osnovne šole.
Raziskava je pokazala, da vsak tretji učenec (34,2 %) vsaj enkrat mesečno doživlja nasilno vedenje na spletu, vsak četrti učenec (24,1 %) pa priznava, da v istem obdobju sam izvaja nasilje na internetu. Kot poudarjajo avtorji raziskave, nasilje tako ni več redkost, temveč postaja zaskrbljujoče normalizirano vedenje. Skoraj vsak sedmi osnovnošolec (14,8 %) se je vsaj enkrat dogovoril za srečanje v živo z osebo, ki jo je spoznal prek interneta.
Takšni primeri so pogostejši pri starejših učencih – v 7. razredu je takšno srečanje dogovorilo 19,3 odstotka učencev. Pošiljanje lastno ustvarjenih vsebin se pojavlja že v 5. razredu, posebej alarmantno pa je, da tretjina učencev osmih razredov pošilja spolne vsebine znanim osebam zaradi izsiljevanja ali pritiska. Vsak tretji učenec v 8. razredu prejema seksualizirane vsebine od osebe, ki jo pozna.
Skoraj vsi otroci doživijo nasilje v šoli, polovica pa priznava, da so ga tudi sami izvajali. Podatki kažejo, da je 4 od 5 učencev oziroma 82,4 % vsaj enkrat doživelo neko obliko vrstniškega nasilja, precejšen delež pa ima tudi izkušnjo storilca. Več kot polovica učencev (54,3 %) namreč priznava, da so vsaj enkrat sami storili neko obliko nasilja. Kar zadeva neprimerno seksualizirano vedenje med vrstniki, je 19,6 % učencev izjavilo, da so vsaj enkrat doživeli, da jih je nekdo na neprijeten način dotikal po telesu, 10 % učencev pa priznava, da so takšno vedenje tudi sami izvajali.
Stanje je posebej zaskrbljujoče v 5. razredu, kjer skoraj vsak šesti učenec poroča o takšnih izkušnjah. Po rezultatih raziskave otroci prvi mobilni telefon v povprečju dobijo pri osmih letih, pri desetih letih pa odprejo prve profile na družbenih omrežjih. To pomeni, da ima najmanj polovica učencev do konca 4. razreda že aktiven profil.
Kar 13,2 % osnovnošolcev preživi več kot sedem ur na dan na internetu, najpogosteje pa uporabljajo TikTok, Snapchat in YouTube. Instagram postaja vse pomembnejši v višjih razredih, čeprav raziskava kaže, da še ni tako prevladujoč kot med srednješolci. Raziskovalci posebej opozarjajo, da ima kar 23,5 % učencev že v osnovni šoli javne profile, s čimer se izpostavljajo dodatnim tveganjem. Deklice so pri tem previdnejše – 50,1 % jih ima popolnoma zasebne profile, medtem ko je to značilno za 29,5 % dečkov.
Skoraj polovica otrok (49,4 %) uporablja le en profil, 7,7 % pa sploh nima profila na družbenih omrežjih. Zaskrbljujoč je tudi podatek, da bi veliko otrok nasilje raje zamolčalo, kot pa o njem povedalo odraslim. Čeprav večina učencev navaja, da bi se v primeru nasilja v živo obrnili na starše (87,6 %) ali učitelje (86,8 %), kar 64,1 % priznava, da o nasilju ne bi povedali nikomur, kar kaže na velik razkorak med zaupanjem in dejansko pripravljenostjo poiskati pomoč.
V digitalnem prostoru je težava še izrazitejša. Kar 54,2 % otrok pravi, da nikomur ne bi povedali, če bi doživeli spletno nasilje, raje bi blokirali storilca (72,3 %) ali ga prijavili platformi (66,2 %), kot da bi pomoč poiskali pri odraslih. Raziskava je pokazala tudi, da se vsak peti otrok počuti ranljivega, ogroženega ali nesprejetega med vrstniki, mnogi pa izražajo tudi nezadovoljstvo s šolo. Zaskrbljujoče je, da se 19,8 % učencev v šoli ne počuti varno, vsak osmi učenec pa se počuti nevarno na poti v šolo.
Pomemben delež otrok, med 15 in 27 %, se počuti brez opore. Vsak sedmi učenec ne zaupa, da bi mu učitelji pomagali v težavnih situacijah, skoraj 27 % pa meni, da jim v primeru težav ne bi pomagali niti vrstniki. Med priporočili raziskave so zgodnja preventiva, posebna pozornost ranljivim skupinam, spodbujanje prijavljanja nasilja, ciljno usmerjene izobraževalne dejavnosti ter skupno delovanje odraslih in vrstnikov. Poleg Centra za varnejši internet in Centra za pogrešane in zlorabljene otroke so v raziskovalni ekipi sodelovali tudi profesorji s Pravne fakultete Univerze v Zagrebu in predstavniki Zavoda za javno zdravstvo Splitsko-dalmatinske županije.
Preberite še: Testirali sokove: Ta pri nas zelo popularen sok vsebuje sporne pesticide