V razmislek za 8. marec: Ženske v podjetništvu in na trgu dela še vedno zapostavljene!

V razmislek za 8. marec: Ženske v podjetništvu in na trgu dela še vedno zapostavljene! (foto: profimedia) profimedia
Vir: STA
8. 3. 2017

Ženske v podjetništvu še vedno nimajo enakih možnosti kot moški. Na vodilnih mestih v podjetjih tako zanje še vedno pogosto ni prostora, ob mednarodnem dnevu žena opozarjajo v Združenju Manager. Slabše se jim godi že, ko po končanem izobraževanju iščejo delo, pa navajajo v Zavodu Nefiks.

V 90. letih minulega stoletja je bilo v Sloveniji na vodilnih položajih več žensk kot danes, pravijo v Združenju Manager.

Kot pojasnjujejo, glede na analizo, ki so jo naročili, ženske na najvišjem mestu odločanja še vedno ni imelo 76 odstotkov delniških družb in 60 odstotkov družb z omejeno odgovornostjo. Zgolj moške člane uprave pa je imelo kar 81 odstotkov od prek sto najuspešnejših podjetij v letu 2014.

V Sloveniji je sicer - tako v združenju - visok delež izobraženih žensk: po analizi statističnega urada ima terciarno izobrazbo 34 odstotkov Slovenk in 23 odstotkov Slovencev. Tudi delež zaposlenih žensk je visok, plačna vrzel pa je ena najnižjih na svetu. Še vedno pa je delež žensk na mestih odločanja v gospodarstvu majhen. Nič bolje ni niti v politiki, kulturi in znanosti, navajajo.

"Slovencem je pomembna enakost, vendar pa se to na vodilnih mestih ne odraža," je poudarila izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Po njenem mnenju se družba premalo ukvarja z vprašanjem, zakaj so razlike med spoloma problematične, zato ostajajo zakoreninjene v družbi.

V združenju v tej luči izpostavljajo še ugotovitve svetovalne hiše McKinsey, po katerih bi napredek na področju enakosti med spoloma zgolj na raven najboljše države v njihovi regiji bruto domači proizvod (BDP) do leta 2025 zvišale za 12.000 milijard dolarjev. Podobno ocenjuje tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki navaja, da bi bil prirast svetovnega gospodarstva višji za 16 odstotkov.

Slabši položaj žensk na trgu dela pa jezi visoko izobražene mlade ženske, zbrane v projektu Kolegice v okviru Zavoda Nefiks. Kot opažajo, sicer v primeru, ko do zaposlitve pride, formalnemu izobraževanju primerno zaposlitev veliko prej dobijo dekleta z naravoslovno oz. tehnično izobrazbo. Za mlade ženske z družboslovnih in humanističnih smeri se sicer najdejo priložnosti, a na slabše plačanih delovnih mestih, kjer bi zadoščala tudi samo srednješolska izobrazba.

V zavodu v zadnjih mesecih v okviru dela z mladimi beležijo dva trenda: prvi gre v smer, da se psihologinje, anglistke, komunikologinje in druga dekleta z univerzitetno izobrazbo zaposlujejo kot trgovke, receptorke, blagajničarke, drugi način prehoda v svet dela pa je mogoč le tako, da dekleta odpirajo status samostojnih podjetnic ali delajo preko podjemne oz. avtorske pogodbe.

"Če je glavni namen prizadevanj zaposlovanja, da mladi dobijo katerokoli delo, potem jih lahko ocenimo kot uspešna," pravijo na Nefiksu. "Če pa je njihov namen mladim vendarle omogočiti delovna mesta, ki ustrezajo stopnji izobrazbe mladih ali pa vsaj omogočajo strokovni razvoj in napredovanje, potem morajo pristojni odločevalci še veliko storiti," dodajajo.

Na Zavodu Nefiks s projektom Kolegice, ki temelji na mentorskem sodelovanju udeleženke z uspešno žensko, udeleženkam omogočajo bolj suveren vstop na trg dela. A to, da se dekleta dodatno izobražujejo, delajo prostovoljno, razvijajo svoje kompetence, mrežijo, "prepogosto ni dovolj, da bi se znebila statusa brezposelnosti".