V Sloveniji bo lahko vsak posameznik turistični vodnik, tudi brez izpita

Po mnenju slovenskih turističnih vodnikov bi takšen zakon imel katastrofalne posledice, saj bi kakovost vodenja padla, po naši državi bi lahko vodil kdorkoli, poleg tega pa bi številni vodniki zaradi finančnih interesov turističnih agencij ostali brez honorarjev oziroma bi ti bili minimalni.

Ljubljana, po besedah njenega župana najlepše mesto na svetu, bo letošnje leto zaživela v spominu na Jožeta Plečnika, arhitekta, ki je s svojo estetiko pustil pečat ne le v Ljubljani, ampak tudi v številnih drugih mestih doma in v tujini.

Letos namreč mineva 60 let, odkar nas je zapustil vizionar, ki je Ljubljano želel oblikovati po vzoru antičnih Aten. Vsak slovenski osnovnošolec pozna njegove znamenite stavbe, ki lepšajo prestolnico, in prav vsaka šolska skupina se ustavi pred Narodno in univerzitetno knjižnico, ki jo je Plečnik dokončal spomladi 1941, da podrobneje spozna ta kulturni spomenik najvišjega reda.

Plečnikova dediščina je dediščina komunizma

Plečnikove mojstrovine pa si ne ogledujemo le domačini, ampak jo ponosno pokažemo tudi tujim obiskovalcem Ljubljane. Prav zaradi občudovanja slovenske arhitekturne dediščine turistični vodniki zaprepadeno opazujejo vse večje število skupin, ki jim naše glavno mesto predstavljajo tujci, s pogosto zelo omejenim poznavanjem mesta. Kako boleče je opazovati skupino, ki posluša razlago, da je prekrasni NUK le ogromna komunistična zgradba, ki kazi podobo mesta! Le kako je to mogoče?

»Žal je Slovenija ena redkih držav, kjer lahko tujci turistično vodijo brez omejitev. Naš zakon je slabo napisan in na to že več let opozarjamo vodniki, ki nam predstavljanje naše države ne pomeni le preživetja, ampak se za svoj poklic, ki ga številni dojemamo kot poslanstvo, nenehno dodatno izobražujemo in se do svojega poslanstva obnašamo zelo odgovorno,« zatrdi Diana Ternav, profesorica italijanščine, etnologinja in kulturna antropologinja, ki že 15 let opravlja delo turistične vodnice. Poleg univerzitetne izobrazbe je za opravljanje dela vodnice opravila državni izpit vodnice in spremljevalke, obenem pa še izpite za lokalne vodnike po Ljubljani in ljubljanskem gradu, Kopru, Piranu in Izoli. Svoje znanje je nadgradila z dodatnim izobraževanjem in opravila še dodatne izpite za vodnico po Narodnem muzeju Slovenije, vodenje oseb s posebnimi potrebami, udeležila pa se je tudi tečaja za čebelarsko turistično vodnico.

Deregulacija – dobiček pred kakovo­stjo?

Marsikdaj slovenski turizem ne pomeni turizem tujcev po naši deželi, ampak predvsem potovanja slovenskih skupin v tujino. V želji po čim nižjih stroških slovenske agencije najemajo osebe, ki so hkrati spremljevalci in turistični vodniki. Spremljevalec se zvečer usede na avtobus, na poti do Rima predstavi Italijo in mesto, če ima na osnovi slovenskega izpita ustrezno dovoljenje italijanskega ministrstva naslednji dan vodi ogled Rima, potem pa skupino odpelje v hotel, uredi namestitev in jo pelje na večerjo. Po evropskih standardih opravlja dvojno delo.

V zadnjih letih, ko se je v Sloveniji močno povečal pritok tujih gostov, je obveljal interes agencij – če turističnih vodnikov ne najemamo v tujini, jih ne potrebujemo niti v Sloveniji – in tako je v zakonu zapisano, da lahko po naši lepi deželi vodi vsak tuj državljan, ki je svojo pot začel zunaj Slovenije. »Zakon, ki ne omejuje tujih vodnikov, pa je strog pri omejitvah za lastne državljane, saj moramo slovenski vodniki imeti opravljen državni izpit pri Gospodarski zbornici Slovenije. Gre torej za velik nesmisel v zakonu, ki omejuje Slovence, tujcem pa dovoljuje vodenje po državi. Rada pa bi poudarila, da si turistični vodniki prizadevamo, da bi obstajali enaki pogoji za obe kategoriji, ki bi temeljili na evropskih standardih izobraževanja turističnih vodnikov, ne pa da se pogoji odpravijo za obe kategoriji,« pojasnjuje Trenavova.

»Pisci slovenske turistične zakonodaje namreč ne razumejo razlike med turističnim spremljevalcem in turističnim vodnikom in v želji po ureditvi razmer smo turistični vodniki problem predstavili državnim organom. Sprejeli smo državni pred­log, da se poklic turističnega spremljevalca lahko deregulira, saj to delo opravlja oseba, ki ji zaupa agencija, torej gospodarstvo. Želimo pa si, da država zaščiti turistične vodnike, saj smo po evropskih standardih ambasadorji Slovenije in smo njej tudi odgovorni,« pogovor o novem zakonu, ki ga pripravljajo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in njegovih posledicah nadaljuje Diana.»V zadnjem času smo pogosto slišali kritike, da turistični vodniki niso potrebni na šolskih izletih, saj so številni profesorji večji strokovnjaki za določene teme kot turistični vodniki, kar kaže na nepoznavanje razlik med sprem­ljevalcem in vodnikom. Strinjamo se, da turistični spremljevalec ni potreben (lahko pa s svojim poznavanjem programa, destinacije in jezika pripomore h kakovosti), turistično vodenje pa naj se le prepusti posameznikom, ki so za vodenje po točno določenem mestu usposobljeni in so za to opravili ustrezne preizkuse.«

Slovenska politika pa se želi zgledovati po državah, ki so pred leti popolnoma deregulirale poklic vodnika, na primer Nemčija, skandinavske države ali Velika Britanija. »A žal v Sloveniji kultura in spoštovanje kakovosti nista na tako visoki ravni kot v omenjenih državah. Bojim se, da bo, če bo popolna deregulacjia sprejeta, kakovost vodenja v Sloveniji strahovito padla, kajti agencije bodo namesto najemanja najbolj usposobljenih začele nižati honorarje, ki so že tako in tako nizki v primerjavi s sosednjimi državami. Številnim državam je namreč uspelo zaščititi svoje vodnike, vodenje po teh državah brez turističnega vodnika je nedopustno oziroma podvrženo strogim pogojem. Na primer v Italiji, na Hrvaškem in v Avstriji se na osnovi slovenskega izpita vodnik prijavi pri ustreznem ministrstvu in potem lahko občasno vodi. Ironično pa je, da naši hrvaški kolegi brez težav ali omejitev vodijo po naši državi. S tem se povzroča predvsem škoda Sloveniji, katere predstavniki smo turistični vodniki.«

In Prešeren postane Marko Polo

Pred kratkim mi je mladi vodnik omenil, da se je med opravljanjem izpita pogovarjal z bodočim kolegom, ki mu je potarnal, da je izpit prezahteven, zato bo raje počakal na deregulacijo vodniškega poklica in potem opravljal delo vodnika brez izpita. »Strinjam se, vsakdo se mora sam odločiti za vodništvo in v tem poklicu obstanejo le najbolj predani, kakovost bo še vedno zelo pomembna, zato se osebno ne bojim, da mi bo zmanjkalo dela,« se za svojo prihodnost ne boji Ternavova, »vendar ne razumem, zakaj se država, ki se tako ponosno predstavlja pod sloganom 'Čutim Slovenijo', tako neodgovorno obnaša do svoje zgodovine in znamenitosti, da dopušča takšne nesmisle. Namesto da bi tujci spoznali, kdo je bil France Prešeren, nekateri turistični vodniki skupinam celo zapojejo slovensko himno pred spomenikom pesniku v središču Ljubljane, tako od svojega 'vodnika' slišijo, da sredi Prešernovega trga stoji kip Marka Pola.«

Nov zakon deregulacije je v pripravi, kmalu se bodo o njem začeli pogovarjati v parlamentu in le želimo si lahko, da bodo naši poslanci dovolj pametni, da bodo spoznali, da je kakovost storitev države, katere najboljše interese zagovarjajo v poslanskih klopeh, bolj pomembna od dobička agencij. V nasprotnem primeru bodo 'vodniki' še naprej mirno razlagali, da je v zgradbi, v kateri poslanci opravljajo svoje delo, sedež lokalnega KGB.

Besedilo: Jasmina Dvoršek // Fotografije: osebni arhiv

Novo na Metroplay:  Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec