V svetu najbolj znani sodelovalni platformi Airbnb in Uber, v Sloveniji prevoz.org!

V svetu najbolj znani sodelovalni platformi Airbnb in Uber, v Sloveniji prevoz.org! (foto: profimedia) profimedia
Vir: STA
26. 3. 2017

Sodelovalne platforme delujejo na različnih področjih, prednjačijo pa storitve kratkoročnih najemov, prevozov in različnih storitev na domu. Najbolj znani platformi v svetovnem merilu sta Airbnb in Uber, v Sloveniji pa že dolga leta deluje prevoz.org.

V zadnjem času so se z različnimi pobudami trendu sodelovalne oz. delitvene ekonomije pridružila tudi mesta. Amsterdam je tako leta 2015 s sprejemom celovite strategije, ki temelji na elementih sodelovanja, postal prvo sodelovalno mesto v Evropi.

Slovenska mesta celovitih strategij še nimajo. Kot oblike storitev sodelovalne ekonomije pa sta se v zadnjih letih na ravni mestnih skupnosti uveljavila javna izposoja koles in izmenjevanje neželenih daril.

V nadaljevanju predstavljamo nekaj najbolj znanih sodelovalnih platform v svetu in Sloveniji:

Airbnb

Najbolj znana spletna stran za kratkoročne nepremičninske najeme na svetu v osnovi povezuje lastnike stanovanj s turisti, ki iščejo nastanitev. V manj kot 10 letih od ustanovitve je Airbnb postal eden večjih svetovnih igralcev z več kot 150 milijonov uporabnikov in prisotnostjo v več kot 190 državah.

Zaradi kritik, da omogoča nelojalno konkurenco hotelom in izkrivlja najemniški trg, so se nekatera mesta po svetu odločila omejiti kratkoročno najemanje oziroma oddajanje turistom prek platforme. Podjetje v zadnjih letih zato vse bolj sodeluje z lokalnimi oblastmi pri zagotavljanju ustrezne obdavčitve najemodajalcev in registracije turistov.

Podobne platforme: VRBO in Couchsurfing (omogoča brezplačno bivanje pri gostitelju)

Uber

Ponudnik platforme za prevoze je hitro po ustanovitvi leta 2009 postal ena glavnih zvezd sodelovalne ekonomije. Uporabnikom omogoča, da s pomočjo aplikacije za pametne naprave najdejo avtomobilski prevoz po ugodnejši ceni od klasičnih taksi storitev. Inovativnost, hitrost in cenovna ugodnost sta podjetju omogočila izjemno rast, tako da je zdaj prisotno v več kot 500 mestih po svetu.

Ena glavna kritika nasprotnikov podjetja je, da Uberjeva platforma omogoča nelojalno konkurenco poklicnim ponudnikom prevozov. Zaradi tega se v več državah po svetu sooča z nasprotovanjem "klasičnih" taksistov. Dodatno naj bi po mnenju kritikov Uberjev model sodelovanja z vozniki omogočal izkoriščanje.

Podobne platforme: Lyft (direktni konkurent), Juno (direktni konkurent, ki želi voznikom omogočiti soupravljanje prek solastništva), različne strani za organiziranje prevozov, kot so mitfahrgelegenheit.de in prevoz.org (glej spodaj).

prevoz.org

Za razliko od komercialnih platform za organiziranje prevozov prevoz.org omogoča popolnoma brezplačno povezovanje ponudnikov z iskalci prevoza. Najbolj znan primer sodelovalne platforme v Sloveniji je nastal na podlagi podobnih primerov v tujini kot diplomsko delo z namenom študentom omogočiti cenovno ugodne prevoze po državi. V njem se vsak mesec objavi več tisoč oglasov za prevoze.

Platforma temelji na oglasnih sporočilih uporabnikov, s katerimi se ponudniki in iskalci prevozov povezujejo. Za razliko od platform, kjer uporabnik določi vozniku končno destinacijo, na prevoz.org ponudniki navedejo kraj potovanja. S tem platforma načeloma omogoča čisto obliko deljenja nepoklicnih prevozov. Kljub temu so inšpekcijske službe leta 2011 uvedle preiskavo o tem, ali takšna oblika organiziranja prevozov krši pravila o delu na črno.

TaskRabbit

Leah Busque je leta 2008 ustanovila platformo za iskanje ponudnikov storitev na domu, ko ji je zaradi službe začelo zmanjkovati časa za domača opravila. Ponudniki se prijavijo za izvajanje splošnih opravil na domu, kot so čiščenje, manjša popravila in selitvene storitve, v njihovi okolici. Platforma deluje v 18 mestih v Ameriki in Veliki Britaniji in je imela leta 2015 okoli 15,000 prijavljenih izvajalcev.

Podobne platforme: Upwork (platforma za storitve, ki jih izvajajo "klasični" svobodni poklici, kot so umetniki, pisci besedil, programerji itd.), Liveperson (platforma za povezovanje ponudnikov in iskalcev strokovnih storitev)

Avant2Go

Avant2Go je slovenska platforma za t.i. car sharing. Ustanovljena leta 2016 ponuja možnost kratkoročnega najema električnih vozil prek aplikacije za mobilne telefone. Registrirani uporabniki lahko avtomobile prevzamejo na več postajah, ki hkrati služijo kot polnilnice. Avto po končani uporabi lahko vrnejo na eno od postaj, najem se jim zaračuna glede na število prevoženih kilometrov in časa izposoje.

Podobne storitve v svetu: Car2Go, Zipcar, Getaround

Bicikelj

Podobno kot car-sharing le za kolesa. Od leta 2011 je Bicikelj ljubljanska različica javnega sistema kratkoročne izposoje koles, ki je postal popularen v večjih mestih v Evropi pred več kot 10 leti. Uporabniki si kolo izposodijo na eni od posebnih postaj in ga po uporabi na eno od postaj vrnejo. Izposoja v sistemu Bicikelj je brezplačna do ene ure, letna registracija pa stane tri evre.

P.S.

Digitalne tehnologije omogočajo rast delitve oz. sodelovanja

Medtem ko so pripadniki baby boom generacije in generacije X svoje knjižne in glasbene zbirke ponosno razkazovali na policah, je dandanes možno veliko večje zbirke hraniti na enem mobilnem telefonu, v članku o vplivu sodobnih tehnologij na nastanek sodelovalne ekonomije piše gospodarski časopis Forbes.

Nekoč je bilo lastništvo dveh ali več družinskih avtomobilov statusni simbol, za milenijce pa je pomembneje deliti si avto ali pa uporabljati platforme, kot so Uber, Lyft, CarGo in druge, ko potrebujejo prevoz. Delitvena ekonomija postaja hit na številnih področjih, od prevozov in kratkoročnih najemov do vsakodnevnih storitev.

Več kot samo nezadovoljstvo s potrošništvom rast sodelovalne ekonomije poganjajo nove tehnologije, v prvi vrsti razvoj masovnih podatkov. Uspešna podjetja na tem področju, kot sta Airbnb in Uber, pa so poleg uveljavljanja novega načina razmišljanja uspela predvsem z učinkovitim izkoriščanjem masovnih podatkov, ugotavlja Forbes.

Izraz sodelovalna ekonomija je danes star skoraj deset let - nastal naj bi enkrat po letu 2007, v času prvega iPhona in začetka globalne gospodarske in finančne krize. Applov iPhone je ljudem dal internet in GPS v žep, kriza pa jih je obubožala in jih prisilila iskati nove načine zaslužka in cenejše storitve, pa o sodelovalni ekonomiji piše britanski časnik The Guardian.

Za STA napisal Gorazd Jukovič

Priporočamo