S prihodom zime se številni soočajo s težavami zaradi vlage in plesni v svojih domovih, strokovnjaki pa opozarjajo, da lahko pretirano zmanjševanje ogrevanja povzroči resna zdravstvena tveganja.
Kondenzacija, ki se začne pojavljati na oknih, lahko povzroči kopičenje vlage. Če vode ne odstranjujemo, nastanejo ugodni pogoji za razvoj črne plesni. Poleg tega, da plesen kazi videz doma, lahko predstavlja tudi tveganje za zdravje. Britanska nacionalna zdravstvena služba (NHS) opozarja, da lahko vdihavanje spor plesni ali stik z njimi povzroči alergijske reakcije, pa tudi resnejše zdravstvene težave, kot so bronhitis in astmatični napadi.
Vzdrževanje ustrezne temperature v domu je eden od načinov preprečevanja nastanka plesni. Vendar si zaradi visokih računov za energijo številni prizadevajo čim manj uporabljati ogrevanje. Dobra novica je, da temperatura, potrebna za zmanjšanje tveganja za nastanek vlage in plesni, ni tako visoka, kot bi morda pričakovali.
Kakšna je idealna temperatura doma pozimi?
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) priporoča, da v domu, če je le mogoče, vzdržujemo temperaturo vsaj 18 °C. Ben Gallizzi, strokovnjak za energetiko s portala Uswitch.com, pojasnjuje, da bi morala biti idealna temperatura v zimskih mesecih med 18 in 20 °C.
"Pozimi bi bilo idealno vzdrževati temperaturo med 18 in 20 °C, temperatura v domu pa nikoli ne bi smela pasti pod 14 °C, saj se takrat poveča tveganje za nastanek vlage in plesni ter zamrznitev cevi," opozarja Gallizzi.
Dodaja, da vzdrževanje stalne temperature pomaga preprečevati kondenzacijo toplega in vlažnega zraka na hladnih stenah in oknih. Po njegovih besedah je ena največjih napak, ki jih ljudje delajo, pretirano zmanjševanje ogrevanja zaradi želje po prihranku denarja. "Največja past je pretirano zmanjševanje ogrevanja zaradi varčevanja. Kar 56 odstotkov ljudi, ki so zmanjšali ogrevanje, meni, da je to povzročilo nastanek plesni," poudarja.
Težavo lahko še poslabšajo vsakodnevne navade, kot so sušenje perila na radiatorjih, stalno zaprta okna in postavljanje pohištva neposredno ob zunanje stene. Vse to lahko prispeva k zadrževanju vlage v prostorih.
Kako zmanjšati stroške ogrevanja brez tveganj?
Če je v vašem domu že dovolj toplo, lahko že majhna sprememba nastavitve termostata prinese prihranke. Britanska organizacija Energy Saving Trust navaja, da lahko znižanje temperature za samo eno stopinjo občutno vpliva na letne stroške ogrevanja.
"Če je v vašem domu dovolj toplo, poskusite termostat znižati za samo 1 °C. Tako lahko pri računih za energijo na leto prihranite približno 145 evrov," navajajo v organizaciji.
Svetujejo tudi uporabo programatorja ali časovnika za ogrevanje, zlasti kadar vas več ur ni doma. "Če se za nekaj ur odpravite od doma, uporabite programator ali časovnik za ogrevanje, da izklopite ogrevalni kotel in nastavite njegov ponovni vklop tik pred vrnitvijo."
Po njihovih besedah je v večini primerov stroškovno učinkoviteje ogrevati dom le takrat, ko je to potrebno, in predvsem prostore, ki jih uporabljate, kot pa pustiti ogrevanje vključeno na nizki temperaturi, ko ni nikogar doma.
Kljub temu bi morali prostore, ki so že po naravi hladnejši ali bolj vlažni, kot je kopalnica, ohranjati nekoliko toplejše.
Eden prvih znakov povečane vlažnosti v domu je kondenzacija, ki se pojavlja okoli oken in vrat. Če opazite vodne kapljice, je pomembno, da jih čim prej obrišete in tako preprečite zadrževanje vlage.
Gallizzi opozarja, da lahko dolgotrajna izpostavljenost vlagi povzroči poškodbe pohištva in notranje opreme. "Vlaga lahko poškoduje predmete in notranjo opremo, pri najemnikih pa lahko povzroči tudi spore glede tega, kdo je odgovoren za odpravo škode," pojasnjuje.
Razvlaževalniki zraka so lahko koristni pri odstranjevanju odvečne vlage iz prostorov, njihova poraba električne energije pa ni nujno tako velika, kot mnogi domnevajo.
"Razvlaževalnik zraka je očitna rešitev, njegovo delovanje pa je cenejše, kot si mnogi predstavljajo. Večina naprav porabi manj kot 200 W električne moči, kar pomeni približno 57 centov za pet ur delovanja na teden," navaja Gallizzi.
Poleg razvlaževalnikov so lahko koristni tudi odsesovalni ventilatorji in higrometri, naprave za merjenje vlažnosti zraka.
Strokovnjak opozarja, da brezplačne rešitve niso vedno zanesljive, najemnikom pa svetuje, naj pri najemodajalcu ali pristojni lokalni službi preverijo, kakšna pomoč jim je na voljo.
Kaj storiti, če se je plesen že pojavila?
Da bi težavo pravočasno odkrili, je priporočljivo redno pregledovati mesta, kjer se vlaga najpogosteje zadržuje, na primer prostor pod pomivalnim koritom ter območja okoli okenskih in vratnih okvirjev.
Če opazite plesen, Gallizzi svetuje, da jo čim prej odstranite.
"Plesen obrišite s toplo vodo in detergentom ali s posebnim sredstvom za odstranjevanje plesni, nato območje temeljito osušite in plesni nikoli ne prebarvajte," pojasnjuje.
Pri tem je pomembno, da se zaščitite z rokavicami in masko ter tako zmanjšate možnost stika s plesnijo in vdihavanja njenih spor.
Vendar zgolj odstranjevanje vidnih sledi plesni ni dovolj, če ne odpravimo tudi vzroka za nastanek vlage.
"Nato odpravite vzrok: redno odpirajte okna, uporabljajte odsesovalne ventilatorje, med kuhanjem pokrivajte posode ter perilo sušite na prostem ali v sušilnem stroju," svetuje strokovnjak.
Vir: The Sun
