Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami so na posvetu o spolnem nasilju nad ženskami obeležili tudi 20-letnico prve nevladne varne hiše v Sloveniji. To je v Ljubljani odprlo Društvo SOS telefon, ki je sredi devetdesetih let prepoznalo pomen varnega prostora za umik žensk in otrok, ki so v domačem okolju žrtve nasilja.
Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo je spomnila, da je prvo varno hišo odprl mariborski center za socialno delo leta 1996, leto kasneje pa je s prvo nevladno varno hišo v Ljubljani sledilo Društvo SOS telefon. To je bila po besedah predsednice Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja Maje Plaz logična poteza, saj so bile ravno nevladne organizacije tiste, ki so prve delovale na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in otroki.
"Nevladne organizacije se tudi z delom na terenu hitreje prilagajamo potrebam uporabnikov. Prepoznavali smo, kaj potrebujejo, in v skladu s tem so rasli tudi drugi programi," je za STA povedala Plazova. Leta 2009 so tako odprli še varno hišo za gibalno ovirane uporabnice in njihove otroke.
Ob ustanavljanje prve varne hiše je bilo vloženih veliko naporov in prizadevanj v prepričevanje ljudi na položajih odločanja, da nujno potrebujemo varno hišo, je spomnila Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo. Nesprejemljivo je bilo, da mnoge žrtve nasilja niso mogle prekiniti nasilnega odnosa, ker niso imele možnosti odhoda na varno. Takrat so aktivistke razmišljale tudi o tem, da varne hiše ne smejo biti končna rešitev, saj bi bilo edino prav, da morajo skupne domove zapuščati storilci nasilja in ne žrtve.
Danes tako obstajata obe možnosti: varne namestitve za ženske in otroke, žrtve nasilja, in možnost, da država od storilcev zahteva prepustitev stanovanja žrtvi in prepoved približanja. "Težava pa je, da ženske možnost varnega odhoda na varno uporabljajo, država pa svoje možnosti, da zahteva umik storilcev iz skupnih domov uporabi veliko bolj redko," je opozorila Zabukovec Kerinova. Posledice za nasilje tako še vedno nosijo žrtve in ne povzročitelji nasilja, zato 20 let po odprtju prve nevladne varne hiše prizadevanja za boj proti nasilju nad ženskami po oceni nevladnih organizacij še niso končana.
"Sistem varnih hiš v Sloveniji je eden izmed bolje delujočih sistemov v državi. Tudi država je prepoznala to potrebo in se drži zaveze, da finančno podpira delovanje varnih hiš," je dejala Plazova. Kot pa je poudarila, se morajo ob tem nevladne organizacije tudi ustaviti in vprašati, koliko avtonomije še imajo, ko je finančni vložek države tako velik. Podpora države ne sme biti tista, ki bo narekovala delovanje in razvoj njihovih programov. Nevladne organizacije si bodo vedno prizadevale za to, da razmišljajo s svojo glavo, je še zagotovila.
Današnje strokovno srečanje v organizaciji Društva za nenasilno komunikacijo in Društva SOS telefon je v ospredje postavilo spolno nasilje nad ženskami. Kot je pojasnila Plazova, je ta oblika nasilja v varnih hišah običajno tista, ki jo uporabnice zmorejo opisati nazadnje. Statistika v varnih hišah SOS telefon kaže, da spolno nasilje ženske v partnerskih odnosih doživljajo v 12 odstotkih.
Zbrane je nagovorila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je izpostavila, da moramo na problematiko nasilja nad ženskami enako intenzivno opozarjati vse leto, saj bomo le tako uspeli narediti korak naprej k izboljšanju stanja. Poudarila je še, da je za učinkovito naslavljanje in reševanje težav ključno sodelovanje državnih organov in nevladnih organizacij.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
