Četudi nisem adrenalinski odvisnik in/ali mazohist, vsak dan sproti spremljam, kaj se dogaja okoli mene. In poskušam razumeti.
Že zjutraj ob konjski dozi črnega čaja preletim domače in tuje portale, berem pomembne novice, bentim nad zavajanjem medijskih trobil, kopljem po kredibilnih virih, shranjujem zanimive članke in analize. Pa ne da sem kaj bolj sposoben ali naravno brihten od tistih, ki tega ne počnejo; po uri ali dveh imam dovolj. Samo lačen sem resnice. Vsak dan, ko ne dodam novega kamenčka v mozaik sveta, katerega del sem, sem za spoznanje bolj oddaljen od njega.
Neštetokrat sem slišal ljudi, ki so se/me spraševali, ali je sploh vredno. Ali ni boljše, če ne veš ničesar in če se ne sekiraš. Popolnoma jih razumem; kaos je prevelik. Informacij je preveč in podobe, ki jih slikajo, so groteskno spačene in cinične. Ob vseh težavah, s katerimi se spopadamo v naših življenjih, ni prijetno poslušati še o pokvarjenih politikih, izginulih milijardah in zastrupljenem planetu. Za nameček človek niti ne ve, komu naj verjame; mediji igrajo svoje igre in se gredo medijske vojne, v katerih resnica ni pomembna. Ni čudno, če se mu vse skupaj zagabi. Tudi meni se je. Toda umik ne reši ničesar, predvsem pa ne prinese olajšanja. Lahko se skriješ pod toplo odejo in se prepričuješ, da pod posteljo ni pošasti – zaspal pa ne boš.
Resnica obstaja – in vredno jo je poiskati. Če je ne dobiš na pladnju, če ti je časopisi in televizija ne prinesejo v dnevno sobo, pač pojdi za njo. Tam zunaj je polno ljudi, ki tvegajo vse, da jo razkrijejo. Aktivisti, neodvisni novinarji in žvižgači se odrekajo udobju, ki je večini samoumevno, in postavljajo svoja življenja na kocko, da jo najdejo. Resda ni takšna, kot bi si človek želel. Resda so spoznanja boleča. Toda le kdor išče resnico, je lahko nekoč v resnici zadovoljen s seboj.
Če bi radi komentirali napisano, nam pošljite e-pošto na: info@revijajana.si ali po pošti na AM Ljubljana, d. o. o., za revijo Jana, Bleiweisova 30, 1000 Ljubljana.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču