Zgodba s primorskim posiljevalcem, ki to ni, je razgalila bedo naše družbe in predvsem njenih zakonov.
Zdaj jo že zagotovo poznate - neki 'bolani' um se je spravil nad družinsko prijateljico, ko je ta spala, sodniki v Kopru pa ga po veljavnih paragrafih niso mogli obsoditi za posilstvo. Ker je uboga ženska pač spala, ko ji je vsiljeval svoje bedno krepelo; menda bi morala biti budna in se aktivno upirati. Njena smola, zakon je zakon, so zavzdihnili sodniki.
Ravno v tem je težava. Primer odlično ponazarja stanje naše družbe, ki je že tako zmedena, da ne zmore ločiti niti osnovnih pojmov, o katerih nekdaj ni bilo najmanjšega dvoma. Toda svet je postal tako kompleksen, da je zdrava pamet pač vrgla puško v koruzo in se v samoohranitvenem impulzu oprijela Einsteinove krilatice, da je pač vse relativno. In tako je danes relativno, kaj točno naj bi bilo posilstvo, kot kažejo odmevni primeri iz sodne prakse, pa je očitno postalo relativno tudi, kaj je korupcija, kaj naklepni umor in kaj zloraba položaja.
Ne le to, dovolj je samo pomoliti nos v gnojišče, v katerega se je spremenila javna debata, da človek osuplo ugotovi, da so postali relativni tudi pojmi, katerih pomen je bil nekdaj nedvoumno vklesan v naše možgane. Naenkrat se ne ve več točno, kaj je solidarnost, kaj je javno in kaj zasebno, ne ve se, kaj je fašizem, in ne ve se, kakšne svinjarije je kdo počel pred vsega 70 in nekaj leti. Res je vse relativno, vključno z resnico. Žal pa je človeška skupnost utemeljena na nekaterih konceptih, ki nikoli ne smejo postati relativni. Zato je shizofrenija, ki jo razgalja koprski primer, tako zaskrbljujoča; kaj je posilstvo in kaj ne, ne zmore več ločiti le družba, ki je bila tudi sama že dostikrat posiljena v snu.
