Verjetno je ni bolj odgovorne vloge, kot je materinska. Kot nosilka primarne socializacije je mati tista, ki odločilno oblikuje osebnost otroka kot bodočega odraslega. S tem pa neposredno tudi oblikuje svet. Zato človeštvo že od svojih najbolj ranih začetkov časti materinstvo, pri čemer je kult matere danes prav tako živ kot pred tisočletji. Toda velika odgovornost pomeni tudi veliko breme.
Predstavljam si, da je v sodobni družbi mnogo težje uresničevati materinsko vlogo kot še pred nekaj desetletji. Otroci in najstniki današnjega dne so izpostavljeni neobvladljivemu dotoku znanja in uporabljajo tehnologije, ki se jih večina staršev šele navaja. Obenem pa bliskovit razvoj otrokom mnogokrat odreka temeljne medčloveške vezi in jih izpostavlja novim, vse bolj kompleksnim izzivom. Posledica je, da vse več mladostnikov po razumski plati že prekaša svoje starše, po čustveni plati pa ostajajo pretirano občutljivi in nezreli.
Zato je vloga matere danes paradoksalna in marsikateri ženski, vzgojeni v tradicionalnem duhu celostne skrbi za potomca, tudi nedoumljiva. Ko gre za dojemanje razumske, tehnicistične plati sveta, otrok zavrača vsakršni nasvet in se strastno upira njeni avtoriteti. Ko pa gre za srčne rane, ki jih takšnim otrokom prej ali slej povzroči družba – ki jo prav malo briga za njihovo samooklicano izjemnost – pa kličejo matere na pomoč in hrepenijo po njihovih tolažečih naročjih.
Zato je prav, da se spomnimo, da tudi materam ni lahko. In da je ob vsem družbenem in partnerskem pritisku po rojevanju in oblikovanju genialnih posameznikov ter ob poplavi različnih konceptov vzgoje povsem normalno, da tudi čustveno najbolj zrele matere zagrešijo kakšno napako. Naj bodo dnevi okoli materinskega praznika čas preseganja tovrstnih zamer in grajenja novih vezi.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"