V vsej zmešnjavi okoli božiča človek zlahka spregleda njegovo sporočilo.
Pa vendar je še zmeraj tam, zasuto pod plastmi daril, osladnih filmov in trušča. Staro, precej starejše od krščanstva. Globoko, globlje od naših strahov in praznih upov. Neuničljivo in vredno vsega spoštovanja. Zato si zasluži, da se umirimo, ga začutimo in sprejmemo z vso ponižnostjo.
Smisel praznika, ki ga danes poznamo pod imenom božič, je počastitev tistih redkih posameznikov, ki so sposobni preseči sebičnost in se žrtvovati v dobro skupnosti. Simbol odrešenika je simbol voditelja, ki nam s svojim zgledom kaže pot iz zablod ega in strahov. Dete iz jaslic zraste v moža, ki mu je ponujena vsa oblast sveta. Mož jo zavrne in raje živi ponižno, ne da bi bil komurkoli dolžan karkoli. Svojim sovražnikom razda vse, kar ima. Kajti kdor ima ljubezen, lahko daje v nedogled. Ko je potrebno, da tudi svoje življenje. S tem se povzdigne nad najbolj elementaren strah, ki muči vsakega človeka – strah pred smrtjo. In šele ko se osvobodi teh spon in z vsem bitjem sprejme lastno minljivost, postane nesmrten. Namesto službe napihnjenemu egu sprejme poslanstvo višjega dobrega. Skozi izpolnjevanje tega poslanstva se spremeni v idejo, te pa več ni mogoče izničiti.
In to je ideja, ki skozi božične rituale odmeva do nas vseh iz pradavnine. Pred Jezusom je bil egipčanski Hor, pred njim sumerski Dumuzi. Ime odrešenika ni pomembno; šteje njegovo sporočilo nesebičnosti in upanja. Ljudje smo več kot le gmote mesa in kosti in sposobni smo najbolj plemenitih dejanj, skozi katera se lahko osvobodimo tesnobe. V času, ko človeštvu vladajo lažni odrešeniki, ki služijo zgolj sami sebi, je resnično sporočilo božiča še vedno dovolj močno, da osmisli naše bivanje.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"