Čeprav bi takšna ureditev lahko izboljšala finančno varnost, predvsem žensk, ima tudi pomembno slabost.
Smrt partnerja lahko ogrozi finančno varnost preživelega zakonca, zato je vdovska pokojnina tradicionalno predstavljala pomembno zaščito pred takšnim tveganjem. Vendar bi lahko bila prav ta oblika pokojnine v prihodnosti ukinjena. Pokojninska komisija, ki jo je imenovala nemška vlada, namreč preučuje možnost obvezne delitve pokojninskih pravic med zakoncema. Takšna sprememba bi temeljito vplivala na pokojninsko načrtovanje milijonov parov v Nemčiji.
Od leta 2002 lahko zakonci prostovoljno delijo svoje pokojninske pravice. Kdor se za to odloči, pa pozneje izgubi pravico do vdovske oziroma vdovčeve pokojnine. Predlog komisije je zato precej kontroverzen, saj predvideva, da bi bila delitev pokojninskih pravic v prihodnje obvezna. Čeprav bi takšna ureditev lahko izboljšala finančno varnost, predvsem žensk, ima tudi pomembno slabost. Če partner z bistveno višjimi prihodki umre prezgodaj, je velika vdovska pokojnina pogosto precej ugodnejša možnost. To pojasnjuje, zakaj se za prostovoljno delitev pokojninskih pravic trenutno odloči manj kot tisoč parov letno.
Trenutno v Nemčiji obstajata dve vrsti vdovske pokojnine: mala in velika vdovska pokojnina. Za pridobitev pravice do obeh mora pokojni partner najmanj 60 mesecev vplačeval prispevke v pokojninsko blagajno, zakonska zveza pa mora trajati najmanj eno leto. Pri odmeri se upoštevajo tudi prihodki preživelega zakonca. Preživeli partner prejema del pokojnine pokojnega zakonca.
Višina izplačila je odvisna od tega, ali se uporablja tako imenovana stara ali nova zakonodaja ter ali gre za malo ali veliko vdovsko pokojnino. V vsakem primeru preživeli partner prejme najmanj 25 odstotkov pokojnine pokojnega zakonca, ne glede na to, ali so bile pokojninske pravice pridobljene med trajanjem zakonske zveze. Pravila stare zakonodaje veljajo, če je zakonec umrl pred 1. januarjem 2002 ali če je umrl po 31. decembru 2001, zakon pa je bil sklenjen pred 1. januarjem 2002 in je bil eden od zakoncev rojen pred 2. januarjem 1962.
Nova zakonodaja velja za vse, ki so zakonsko zvezo ali registrirano partnersko skupnost sklenili po 31. decembru 2001. Mala vdovska pokojnina pripada preživelim partnerjem, ki še niso dopolnili 47 let, ne vzgajajo otrok in nimajo zmanjšane delovne sposobnosti. V tem primeru prejemajo 25 odstotkov pokojnine pokojnega partnerja. Po novi zakonodaji je izplačevanje male vdovske pokojnine omejeno na največ 24 mesecev.
Velika vdovska pokojnina pripada osebam, starim najmanj 47 let, osebam z zmanjšano delovno sposobnostjo ali tistim, ki vzgajajo svojega otroka oziroma otroka pokojnega partnerja, mlajšega od 18 let. Po stari zakonodaji znaša 60 odstotkov pokojnine pokojnega partnerja, po novi pa 55 odstotkov. Do leta 2029 veljajo nekoliko nižje starostne meje od 47 let. Tako je bila na primer leta 2024 meja za pridobitev velike vdovske pokojnine določena pri 46 letih in dveh mesecih.
Preberite še: Znani mesar zaprl mesnico: uničili so me zaposleni in njihovo vedenje!