Več avtonomije si poleg Katalonije želijo tudi Škoti in Baski!

5. 10. 2017 | Vir: STA
Deli
Več avtonomije si poleg Katalonije želijo tudi Škoti in Baski! (foto: profimedia)
profimedia

Katalonija, ki po nedeljskem referendumu o neodvisnosti napoveduje, da bo razglasila samostojnost, je le ena od evropskih pokrajin, ki zahtevajo večjo avtonomijo ali celo neodvisnost. Najglasnejši so Škoti, ki si po neuspehu pred tremi leti želijo nov referendum o neodvisnosti.

Škotska

Zgodovinski referendum o neodvisnosti leta 2014 je zamajal temelje Združenega kraljestva. Izid je bil tesen s 55 odstotki proti samostojnosti. Škotska premierka in vodja Škotske nacionalne stranke Nicola Sturgeon si želi nov referendum o neodvisnosti, ko bo znan okviren dogovor o brexitu. 5,2-milijonska Škotska ima polavtonomen status od leta 1998. Parlament v Edinburghu ima pristojnosti na področju izobraževanja, zdravstva, okolja in pravosodja, medtem ko sta zunanja politika in obramba v pristojnosti Londona.

Flandrija

V Belgiji napetosti med obema narodnostnima skupinama tlijo že od sredine 19. stoletja. Vzrok je predvsem dejstvo, da gre flamskemu delu države gospodarsko bolje kot frankofonski Valoniji. Flamski nacionalisti, stranka N-VA, so najmočnejša politična sila v državi in glavni partner v koalicijski vladi. V državi, katere ustava ne predvideva možnosti referenduma o delitvi, si prizadevajo za postopno osamosvojitev Flandrije.

Baskija

Španija ima poleg Katalonije na severovzhodu podobne težave tudi z Baskijo na severu, kjer se je separatistična organizacija Eta desetletja nasilno borila za neodvisnost avtonomne pokrajine. Zadnji napad je izvedla leta 2010, aprila letos pa se je dokončno razorožila. Nekateri bivši člani Ete so se pridružili politični stranki Sortu, ki si prizadeva za "polno svobodo" pokrajine z 2,2 milijona prebivalcev. V nedeljo je v Bilbau v podporo katalonskemu referendumu protestiralo 40.000 ljudi.

Korzika

Francoski otok s 330.000 prebivalci ima svoj jezik in pestro zgodovino. Korziška nacionalna fronta za osvoboditev (FLNC) se je oboroženemu boju odpovedala junija 2014. Nacionalisti imajo od leta 2015 večino v otoški skupščini. Korzika ima poseben upravni status, ki ji zagotavlja določene pristojnosti. Korziška skupščina je nedavno izrazila podporo neizpodbitni legitimnosti katalonske vlade.

Nova Kaledonija

Na otočju v južnem Tihem oceanu bodo imeli novembra prihodnje leto referendum o neodvisnosti od Francije. Ozemlje z 280.000 prebivalci je v francoski lasti od leta 1853, leta 1998 pa so s Parizom dosegli dogovor o večji avtonomiji, ki pa še ni prinesel konkretnih rezultatov. Nova Kaledonija ima četrtino znanih svetovnih zalog niklja, vendar bogastvo ni enakomerno porazdeljeno, zato zagovorniki neodvisnosti zahtevajo gospodarske reforme.

Južna Tirolska

Južna Tirolska je dolgo veljala za vzorčni primer uspele regionalne avtonomije, a se tudi tam krepijo pozivi k ločitvi od Rima. Za njimi stoji predvsem stranka Južnotirolska svoboda, ki se zavzema tako rekoč izključno za referendum o ločitvi Južne Tirolske od Italije.

Ferski otoki

Na danskem otočju z 48.000 prebivalci bodo imeli aprila prihodnje leto referendum o novi ustavi, s katero bodo dobili pravico do samoodločbe. Otočje ima avtonomijo od leta 1948, vendar zunanje zadeve in obramba ostajajo v rokah Koebenhavna.

Za STA Jure Kos

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju