Študija ekonomistov univerze California Berkeley ugotavlja, da je 400 najbogatejših ameriških družin lani plačalo davke po nižji efektivni stopnji kot polovica gospodinjstev s povprečnimi dohodki. Študijo, ki analizira davčne stopnje od leta 1960, sta izvedla ekonomista Emmanuel Saez in Gabriel Zucman
Dala sta ji naslov Zmaga krivice, saj je bila lani efektivna davčna stopnja za najbogatejše družine 23-odstotna, za polovico Američanov s povprečnimi dohodki pa 24,2-odstotna. To naj bi bila neposredna posledica davčnih olajšav, sprejetih leta 2017 na pobudo predsednika ZDA Donalda Trumpa in republikancev.
Leta 1960 je bila na primer efektivna davčna stopnja za 400 najbogatejših družin 56-odstotna, leta 1980 pa 47-odstotna. Za povprečne Američane se ta stopnja od 60. let dalje ni bistveno spreminjala.
Za najbogatejše Američane se torej od 60. let prejšnjega stoletja davčna stopnja vseskozi zmanjšuje. To je posledica dejstva, da ljudje z nižjimi dohodki volijo republikance, ki so jih prepričali, da so nižji davki koristni za vse.
Omenjenih 400 ameriških družin ima v lasti več premoženja kot 60 odstotkov Američanov z dna lestvice, 0,1 odstotka najbogatejših pa ima več premoženja kot spodnjih 80 odstotkov.
Študija ne zajema le zveznega davka na dohodek, ampak tudi davke za podjetja ter državne in lokalne davke, pa tudi posredne davke, kot so na primer prometna dovoljenja za vozila in druga birokracija. Kritiki sicer opozarjajo, da študija ne vključuje davčnih vračil.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
