Po veljavni zakonodaji so uvrščena med izdelke, povezane z življenjskim slogom, zato jih morajo pacienti praviloma plačati sami.
Nemčija bi lahko spremenila dosedanji pristop k financiranju zdravil za hujšanje. Nova predsednica Skupnega zveznega odbora (G-BA) Sonja Optendrenk meni, da bi morala biti nekatera zdravila za zdravljenje debelosti, ki danes večinoma veljajo za »lifestyle« izdelke, pod določenimi pogoji dostopna na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja. V Nemčiji zdravil za hujšanje, kot so Wegovy, Ozempic in Mounjaro, razen kadar se uporabljajo za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, trenutno ne krije sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Po veljavni zakonodaji so uvrščena med izdelke, povezane z življenjskim slogom, zato jih morajo pacienti praviloma plačati sami. Nova predsednica Skupnega zveznega odbora Sonja Optendrenk meni, da je čas za spremembo takšnega pristopa. »V Nemčiji o debelosti še vedno razpravljamo na zastarel način,« je povedala za nemški Spiegel in poudarila, da bi morali kronično debelost obravnavati kot resno bolezen, ne pa kot posledico slabih življenjskih navad.
Po njenem mnenju so države, kot je Velika Britanija, že sprejele dejstvo, da kronične debelosti ni mogoče odpraviti zgolj z več gibanja in spremembo prehrane. Optendrenk meni, da bi morali razmisliti o možnosti, da bi zdravila za hujšanje v določenih primerih krilo zdravstveno zavarovanje. Ob tem opozarja, da injekcije same po sebi niso dolgoročna rešitev. »Dokler se po prenehanju terapije kilogrami takoj vrnejo, sama injekcija ne more predstavljati celovitega koncepta zdravljenja,« je poudarila.
Kot primer uspešnega modela je navedla programe za opuščanje kajenja, ki združujejo terapijo, zdravstveni nadzor in spremembo življenjskih navad. Zdravstvene posledice debelosti predstavljajo veliko finančno breme za nemški zdravstveni sistem. Po aktualnih ocenah neposredni stroški zdravljenja debelosti in z njo povezanih bolezni znašajo približno 29 milijard evrov letno. Zagovorniki sprememb zato menijo, da bi vlaganje v učinkovito zdravljenje dolgoročno lahko zmanjšalo skupne stroške zdravstvenega sistema.
Optendrenk je kritizirala tudi dosedanjo nemško politiko določanja cen zdravil. Ocenila je, da model, po katerem zdravstveni sistem z visokimi cenami zdravil posredno podpira farmacevtsko industrijo, ni več vzdržen. Poudarila je, da zdravstvene zavarovalnice ne morejo dolgoročno ohranjati visokih cen zgolj zato, da bi krepile konkurenčnost farmacevtskega sektorja. Dodala je še, da Nemčija kljub trditvam ameriškega predsednika Donalda Trumpa ni država z nizkimi cenami zdravil. Nasprotno – zdravila so po njenih besedah v Nemčiji dražja kot v večini drugih držav.
Sonja Optendrenk je v začetku julija prevzela položaj predsednice Skupnega zveznega odbora (G-BA) in tako postala prva ženska na čelu tega organa. G-BA odloča o tem, katere terapije, zdravila in medicinski postopki se financirajo iz sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja za približno 74 milijonov zavarovancev v Nemčiji.