Veščine učinkovitega učenja: Znanje je uporabno, če si ga zapomnimo

Človek današnjega časa je sposoben zaradi pospešenega razvoja tehnologije, izumov raznovrstnih strojev oprav­ljati ogromna fizična dela in dosega takšne uspehe v prilagajanju narave svojim potrebam, o katerih bi ljudje pred nekaj sto leti lahko samo sanjali. Če to drži za delo na materialni ravni, si lahko postavimo vprašanje, ali je prav tako tudi na intelektualni ravni, na področju dela z umom. ž

Dnevno smo izpostavljeni poplavi najraznovrstnejših informacij, podatkov in znanj. Od nas se zahteva, da si vsakodnevno zapomnimo, naučimo ali ponovimo številne podatke, dejstva, razne številke, obveznosti na delovnem mestu, v šoli in v zasebnem življenju. Vse te informacije in znanje moramo usvojiti v razmeroma kratkem času, in to natančno, ker je od tega odvisna naša uspešnost, tako poklicna kot tudi zasebna.

Če se 'goloroki' spopademo s tem plazom informacij in znanja, nam to vzame preveč časa in energije, kar pogosto povzroča stres in še dodatno preobremenjevanje. Poznavanje metod in tehnik krepitve našega uma je nujno za vsakogar, če vemo, kako se učinkovito učiti, lahko kot starši to veščino prenašamo na otroke, pomagamo sodelavcem in družinskim članom.

Učenje in učni koraki

Vsak človek je osebnost zase, vsak ima svoje las­tnosti, svoje prednosti in slabosti, ki pogojujejo, kakšna metoda učenja nam najbolj ustreza. Za uspešno učenje je pomembno, da spoznamo in preizkusimo različne učne tehnike ter si izberemo tiste, ki ustrezajo našemu značaju, sposobnostim. Učenje je zapleten proces, ki ga številni enačijo samo s ponavljanjem in pomnjenjem.

Učenci, dijaki, študentje v naših šolah se ukvarjajo predvsem z memoriranjem snovi in ne znajo povezovati zapomnjenih podatkov. Večina izmed nas se v povezavi z učenjem ne zaveda naslednjega: kratkoročni cilj učenja je zapomniti si določeno snov, dolgoročni cilj pa usposobiti možgane za sprejemanje, sortiranje, izbiranje, predvsem pa za kreativno uporabo znanja, skratka razviti sposobnost razmišljanja! Pomnjenje je samo izmed začetnih stopenj v procesu učenja in je temelj za višje kognitivne dejavnosti možganov, kot so mišljenje, ustvarjalnost itd.

Za uspeh pri učenju je pomembno upoštevati z raziskavami ugotovljeno dejstvo, da zavestno sprejemamo samo majhen del informacij, naša zavest je omejena na sprejemanje sedem plus ali minus dva podatka. Naše nezavedno pa zmore zaznavati veliko več informacij in se nanje odzivati. Učenje si lahko poenostavljeno predstavljamo kot proces, v katerem zavestni del uma uporabljamo kot delovni spomin v računalniku, zato da potem shranimo izbrane informacije v nezavedno oziroma v računalniškem jeziku na trdi disk. Proces uspešnega učenja je zahteva celosten pristop in je sestavljen iz naslednjih korakov:

1. Priprava pogojev za učenje

Za učinkovito učenje potrebujemo miren, prijeten urejen prostor, v katerem smo lahko vsaj nekaj časa sami, ne da bi nas kdo drug motil in brez motečih zvokov iz okolice. Prostor mora imeti dovolj svetlobe, zelo pomembna je zračnost prostora, ker so naši možgani eden od največjih porabnikov kisika, še zlasti ko se učimo.

2. Telesna in duševna priprava

Da bi se učinkovito učili, moramo poskrbeti:

- da smo spočiti, zdravi in naspani (vsaj 8 ur)

- da smo sproščeni in nismo v stresu (redna telesna aktivnost, dihanje)

- motiviranost, vedeti moramo, kakšne koristi nam prinaša učenje: odraslim pripomore k uspešnosti v poslu in družini, mlajšim prinaša več časa za igranje, občutek samozavesti.

Upoštevati je treba izsledke psiholoških raziskav, kjer so ugotovili, da po približno 30 minutah zbranost začne upadati. To spoznanje še posebno upoštevamo pri delu z mlajšimi, za katere je značilna slabša pozornost. Njihov učno enoto je pogosto treba skrajšati na 15 minut in jo nato postopoma podaljšujemo.

Zato med učenjem delajmo premore in ga razdelimo na več učnih enot. To nam prinese še dodatno korist pri pomnjenju snovi, kajti ugotovljeno je bilo, da si največ zapomnimo na začetku in koncu učne enote. Če učenje razdelimo na več učnih enot imamo več začetkov in koncev to pa nam omogoči boljše pomnjenje. Učinkovitost učenja še dodatno povečamo, če vsako polurno enoto začnemo s kratko obnovitvijo prejšnje.

3. Sprejemanje podatkov

Pomembno je, da pri učenju način sprejemanja novih podatkov prilagodimo našim osebnostnim značilnostim. Med seboj se razlikujemo po tem, v kakšni meri pri učenju vključujemo vid, sluh, telesno dejavnost. Samo z branjem knjig ali poslušanjem ne bomo dosegli zadostnega učinka. Treba je storiti še kaj drugega, da si besede drugih ljudi zapomnimo in da nam tudi osebno nekaj pomenijo. Pri prvem spoznavanju z novo učno snovjo jo na hitro preletimo in si ustvarimo okvirno sliko o vsebini. Predvsem nas zanima, kaj od tega že poznamo in kaj je za nas novo.

a) Zabeležimo si: vse, kar že vemo, vse, kar je za nas novo in vredno pozornosti, kaj bomo še morali proučiti.

b) Snov razdelimo na več manjših delov: učno snov, ki je na začetku videti preobsežna in pretežka, razdelimo na manjše enote. Spoprijemanje z manjšimi enotami je lažje in več manjših uspehov nas motivira ter nam daje samozavest, da vztrajamo. Začnemo lahko s prebiranjem poglavij v učbeniku, ki so nam najbolj zanimiva.

c) Nenehno si postavljajmo vprašanja: Kako lahko uporabim to informacijo? Kako bi to povedal po svoje? Kako je to povezano z mojim dosedanjim znanjem?

Uporabimo naslednje praktične prijeme:

1. Podčrtajmo si tiste dele snovi, ki so za nas novi.

2. Težje razumljive odstavke si preberemo na glas.

3. Narišemo si enostavno tabelo, sliko.

4. Tiste dele snovi ali strani, ki jih dobro razumemo, označimo s kljukico.

5. Nerazumljive dele gradiva označimo z vprašajem in se jim bomo posvetili nekoliko pozneje.

6. Za boljše razumevanje in povezovanje narišemo miselne vzorce.

7. Med učenjem ne mirujemo, lahko vstanemo, se premikamo, hodimo.

4. Proučevanje snovi

Zavedajmo se razlike med poznavanjem in razumevanjem snovi. Sprejemanje podatkov je šele začetek učenja. Proučevanje snovi je proces, v katerem površinsko znanje z različnimi pristopi in povezovanjem spremenimo v razumevanje. Da je znanje za nas uporabno, si ga moramo zapomniti, najlažje si zapomnimo stvari, ki imajo za nas smisel. Iz tega sledi eden izmed najpomembnejših principov učenja: »Čim bolj razumem tisto, kar se učim, tem bolj si to zapom­nim!« Več različnih pristopov pri proučevanju snovi uporabimo, bolj snov razumemo.

Načini poglobljenega proučevanja snovi:

1. Povemo s svojimi besedami: učno snov obvladamo, ko jo znamo brez težav in tekoče povedati s svojimi besedami.

2. Naštejemo ključne točke, ki si sledijo po pomembnosti: snov zares razumemo, ko znamo določiti ključne točke in jih znamo smiselno povezati.

3. O snovi razpravljamo z drugimi: razprav­ljanje z drugimi nam prinaša nov vpogled v snov, popestri učenje in utrjuje razumevanje.

4. Snov raziščemo tako, da nekaj naredimo (telesna aktivnost): npr. naredimo krajše zapiske snovi na karticah in jih nalepimo po prostoru.

5. Ugotovimo, kako se nova snov povezuje na naše dosedanje znanje: s primerjanjem ustvarjamo nove povezave, izboljšamo pomnjenje in razumevanje.

6. Izdelamo miselni vzorec: omogoča do možganov prijazen način pomnjenja in zgoščeno obliko zapisovanja.

5. Pomnjenje snovi

Da si zapomnimo določene podatke snovi, sta zelo pomembna tehnika pomnjenja in pravilno sistematično ponavljanje. Obstajajo številne spominske tehnike za različna področja, npr. tehnika pomnjenja številk ni ista kot za pomnjenje obrazov in o tem si lahko bolj natančno preberete v spodaj navedenih virih. Zato se bomo osredotočili na praktično tehniko pravilnega ponavljanje, ki vam bo omogočila, da si boste sposobnost pomnjenja nekajkrat povečali. Raziskave so pokazale, da si boste vse, kar ste se učili, bolje in dolgotrajno zapomnili, če na hitro ponovite: v prvi uri po učenju, naslednji dan po učenju, teden dni pozneje, mesec dni pozneje.

Praktične psihološke zakonitosti pomnjenja:

a) Več si zapomniš, če razumeš, kaj ponavljaš.

b) Več si zapomniš, če se učiš malo, vendar po večkrat.

c) Bolj si zapomniš, če ponavljaš naučeno potihoma v sebi ali na glas.

d) Bolj si zapomniš, če ponavljaš celote kot pa dele.

e) Bolj si zapomniš, če govoriš sam sebi, da si zmoreš zapomniti.

6. Preverimo, ali znamo

Naše učenje je uspešno, če snov zares dobro razumemo, končni test pa je uporaba naučenega v praksi. Preverimo, koliko smo si zapomnili tako, da na pamet obnovimo snov in nato to obnovo primerjamo z zapiski. Zelo dober način preverjanja je, če se dogovorimo npr. s sošolcem, znancem in mu razložimo naučeno. Če je našemu poslušalcu razlaga jasna, potem je zagotovo, da snov tudi sami znamo in razumemo. Če je vaše znanje takšne narave, da ga lahko praktično preizkusite, potem to storite in hitro boste lahko presodili, koliko ste bili uspešni v učenju.

Besedilo: Igor Gregorc // Fotografije: Shutterstock

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču