Vesna Vuk Godina: "Noč čarovnic je isto kot valentinovo! Je del westernizacije!"

Vir: STA
30. 10. 2017

Noč čarovnic, ki bo v torek, 31. oktobra, izhaja iz keltskega praznika. Povezan je bil z mrtvimi dušami, kot je z njimi po izročilu povezan krščanski praznik vseh svetih, 1. november. A antropologinja Vesna Vuk Godina je za STA opozorila, da noči čarovnic v sodobnosti nihče ne povezuje z mrtvimi dušami, ampak z maskiranjem in zabavo.

"Noč čarovnic v Sloveniji tako kot denimo valentinovo ali krompirjeve počitnice vidim kot del westernizacije," je za STA pojasnila Vesna Vuk Godina s filozofske fakultete v Mariboru.

Pri kulturnem stiku je kulturna organizacija časa po njenih besedah vedno pomembna. "Ti prazniki pomenijo westernizacijo v kulturni organizaciji časa," je opozorila.

Noč čarovnic kakor še en pust

Slovenci se do noči čarovnic po besedah Vesne Vuk Godina vedemo, kakor da bi bila še en pust in priložnost za maskiranje. "V tej luči je neposrečen in pomeni podvajanje tradicije pusta, ki je pri Slovencih veliko bolj globoka," je dejala.

V Sloveniji bo praznik po njenem mnenju ostal brez kakršnega koli okvira. "Ljudem ni čisto jasno, kaj naj bi noč čarovnic sploh bila," je opozorila. Po njenih besedah si rečejo: "Malo se bomo namaskirali, pa bo stvar rešena."

Kot je dejala, zgodovinske korenine praznika sicer obstajajo, a v Sloveniji ga ljudje ne razumejo kot tradicijo, ampak kot prevzem z Zahoda.

Sicer pa bo šele prihodnost pokazala, kako se bo praznik razvil pri nas, meni. Treba je namreč upoštevati tudi to, da je 31. oktober kot dan reformacije dela prost dan. "Prosti čas Slovenci tradicionalno izrabijo za gojenje socialnih odnosov," je spomnila.

Američani se za noč čarovnic množično našemijo

V ZDA noči čarovnic ne povezujejo s kakšnim posebnim spominom na mrtve, vsaj ne na Havajih, je dejala Vesna Vuk Godina, ki je raziskovala in poučevala na Havajski pacifiški univerzi (HPU).

Ob tej priložnosti so po njenih besedah pekli bučne torte in se maskirali v različne like, ne samo v čarovnice. "V njihovi percepciji je to karneval, kakršen je pri nas spomladi," je dejala.

Najbolj priljubljeni liki za noč čarovnic v ZDA so čarovnice, zombiji, duhovi in druge strašljive maske. Pri nobeni hiši ne smejo manjkati izdolbene in s svečami osvetljene buče. Otroci, ki se prav tako preoblečejo v čarovnice, pošasti in druge like, pa od vrat do vrat prosijo za sladkarije.

Največji ameriški dogodek na noč čarovnic je parada v mestnem predelu Greenwich Village v New Yorku, ki vsako leto pritegne približno dva milijona gledalcev in na tisoče udeležencev iz vsega sveta. Parado prirejajo od leta 1973, ko se je začela kot zabava za otroke. Parade se lahko udeleži vsakdo, ki se našemi in se nekaj ur pred začetkom pojavi na startu.

Praznik spremlja tudi posebna hrana

V ZDA in Kanadi so za dneve okoli praznika značilni posebni bonboni, imenovani candy corn, iz sladkorja in koruznega sirupa, ki so v barvah koruznega zrna - širok spodnji del je rumen, sredina oranžna in konica bela.

Ob prazniku pečejo različne torte denimo v obliki buče ali okrašene s sladkornimi okraski, povezanimi z vsebino noči čarovnic, denimo z duhci, lobanjami in okostnjaki.

Tudi v Sloveniji ob tej priložnosti prihajajo v navado posebne jedi z imeni, barvo in/ali okusom, ki spomnijo na vsebino praznika. Med njimi so denimo strašni prsti, užitna slina in toast s črvi. Strašne prste pripravijo iz majhnih hrenovk, užitna slina je iz mleka in smetane, črvi v toastu pa so trakovi hrenovke.

Gostinci ponekod poskrbijo tudi za potešitev žeje s čarobnimi napoji in čarovniškimi napitki.

hrana

V teh dneh številne čarovniške prireditve

V teh dneh se vrstijo številne čarovniške prireditve. V Orehovem gaju pod vasjo Obrije na severu Ljubljane v dneh od 27. oktobra do 3. novembra poteka Halloween festival. Na prireditvi na gradu Bogenšperk bodo v torek izbrali najčarovnico bogenšperško in najlepše izrezljano bučo. Na Dvorcu Rakičan se je že v soboto začela tridnevna čarovniška zabava s sojenjem in sežigom čarovnice.

Kinodvor bo v torek pripravil že 10. noč grozljivk. Tradicionalni maraton grozljivk po izboru Marcela Štefančiča, ki bo vključil šest filmov, se bo začel ob 19. uri.

Za noč čarovnic so značilne izdolbene buče z izrezanimi očmi in usti in gorečo svečo v notranjosti, ki jih tudi v Sloveniji postavljamo na balkone, okna ali na hišni prag. V dneh pred nočjo čarovnic jih na različnih delavnicah izrezujejo tudi otroci.

Na čarovniških delavnicah delajo še različne okraske ali se učijo čarovniških veščin. Na nekaterih delavnicah si lahko poslikajo obraz in izdelujejo čarovniške pripomočke.

Noč čarovnic po navedbah etnologov izvira iz tradicije Keltov.

Ti so 1. novembra, ki se začne po nekdanjih predstavah že s predvečerom, praznovali praznik samhain, ko se je po keltskem koledarju začelo zimsko obdobje. Verjeli so, da mrtvi na ta dan poslednjič pridejo na svet živih in obiščejo svoje domove. V strahu pred srečanjem z mrtvimi so se skrivali za različnimi maskami in delali velik hrup.

Praznik je pri Angležih kasneje z nastopom krščanstva prekril anglosaksonski halloween, kar je skrajšana oblika za "all hallows' eve" oz. za predvečer dneva vseh svetnikov.

Za STA Polona Šega

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri