Visoka pričakovanja: kako lahko pretiran optimizem pokvari ljubezensko razmerje

Visoka pričakovanja: kako lahko pretiran optimizem pokvari ljubezensko razmerje (foto: profimedia) profimedia
29. 6. 2018

Pričakovanje najboljšega lahko pri nekaterih spremeni obnašanje in pokažejo svojo najslabšo stran. Tako trdijo psihologi, a dodajajo, da to seveda ne velja za vse pare.

Predstavljajte si, da ste začeli sveže razmerje. Po malem vas mučijo dvomi, a vas hkrati preveva optimizem. Ob novem partnerju čutite potrebno kemijo in ujemanje, odnos teče naravno in brez naprezanja, zato pričakujete, da bo blaženost trajala večno. Pa bo res?

Preden se odpravite na brezskrben sprehod v žareče barve sončnega zahoda, pretehtajte, ali morda ne dojemate družinskega zadovoljstva in trdnosti odnosa kot nekaj samoumevnega in se temu primerno tudi obnašate.

Visoka pričakovanja gradijo trdne odnose

V romantičnem svetu res velja neke vrste prerokba, ki predvideva, da se iz visokih pričakovanj rodi trdna zveza. V veliko primerih to drži. A ne v vseh. Včasih pretirana samozavest v odnosu podžge obnašanje, ki odnosu škodi.

Psihologa z univerze v Marylandu Edward Lemay in Rachel Venaglia sta v znanstveni reviji Review of General Psychology razgrnila dokaze, da lahko imajo visoka pričakovanja v ljubezenskem razmerju tudi negativne posledice.

Edward Lemay in Rachel Venaglia sta iz prejšnjih raziskav povzela, da visoka pričakovanja v odnosih spremenijo obnašanje v pozitivno smer. Vztrajnost okrepi pozitivno motivacijo ter vodi do lažjega odpuščanja in večje tolerance. Tako razmerje se razvije v obojestransko zadovoljstvo in izpolni pričakovanja, da visoko postavljeni cilji krepijo povezanost partnerjev.

A psihologa sta tiščala naprej. Ugotovila sta, da se družinski odnosi kljub nagnjenosti v pozitivno smer pogosto ne razvijejo po pričakovanjih. Nasprotno, da se celo začnejo krhati. Njune raziskave so odkrile, da mnogi sveže poročeni mladi pari mislijo, da se odnos krepi, v resnici pa upada. Vprašala sta se, kje tiči vzrok.

Visoka pričakovanja lahko nižajo kakovost odnosa

Ugotovila sta, da včasih posamezniki zaradi pozitivnih pričakovanj postavijo letvico tako visoko, da se je ne da preskočiti. To se potem odraža v nasprotnem učinku, iz katerega se razvije negativno dojemanje odnosa in razmerje ne izpolni zastavljenih ciljev. Ugotovila sta tudi, da lahko visoka pričakovanja zmanjšajo voljo za reševanje težav in da posamezniki nehajo graditi odnos, ker menijo, da je to nepotrebno.

Ameriška psihologa sta v svojih analizah primerjala koncept nerealnega optimizma, opredeljenega kot prepričanje, da bo prihodnost postlana z rožicami in brez veliko negativnih dogodkov. Ugotovila sta, da prejšnje raziskave kažejo, da taka naravnanost prinaša tvegano obnašanje.

Raziskava kaže, da tvegano obnašanje kot posledica pretiranega optimizma vpliva na zdravje in dobro počutje. Posamezniki lahko začnejo pretirano piti in kaditi, ne da bi jim bilo mar za posledice. Ameriška psihologa Edward Lemay in Rachel Venaglia menita, da se ljudje začnejo tako obnašati tudi v medosebnih odnosih in niti ne zaznavajo, da s škodljivim obnašanjem in ignoriranjem težav ogrožajo razmerje

Poglejmo še na drugo stran in se pomudimo pri vprašanju, ali negativna pričakovanja v ljubezenskem razmerju vplivajo na slab razplet. Drži?

Ali strah pred zavrnitvijo vodi do zavrnitve?

Nekateri ljudje se vselej bojijo najhujšega. Četudi razmerje teče gladko, si dopovedujejo, da ne bo večno trajalo. Morda ne verjamejo, da si zaslužijo srečo, zato imajo za sabo veliko propadlih zvez, ali pa so nagnjeni k škodljivem obnašanju in zapravijo svoje možnosti za uspešno razmerje. Raziskava kaže, da razmerje ne propade zgolj zaradi prepričanja v glavi, ampak tudi zaradi njihovega obnašanja.

Geraldine Downey je s sodelavci leta 1998 podprla trditev, da pričakovana zavrnitev res pripelje do zavrnitve. Odkrili so, da do razdora ni prišlo po naključju, temveč zaradi obnašanja partnerja, ki je vnaprej pričakoval konec zveze. Downeyjeva je s sodelavci primerjala ljubezenska razmerja med pari, ki so močno verjeli v zavrnitev, in pari, ki so malo verjeli v slab konec. Odkrili so, da so se ženske, ki so pričakovale razdor, po konfliktu obnašale tako, da drugačen razplet sploh ni bil možen.

Modrost poročne zaobljube

Ko povzamemo izsledke vseh raziskav, se zdi, da v obeh primerih, torej kot se pričakuje najbolje ali najslabše, odloča pozitivno obnašanje. Kaže, da poročna zaobljuba ni iz trte zvita. ... v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju ... Videti je, da pozitivno naravnan, ljubeč odnos v partnerski zvezi premaga neugodne okoliščine in obema vpletenima omogoča kakovostno razmerje, ki navsezadnje doseže (in preseže) visoka pričakovanja.

Vir: Psychology Today

Priporočamo